Snaga javno podjetje d.o.o. proti Igorju Selanu (Večer)

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Gojko Bervar (podpredsednik), Nada Ravter, Mojca Pašek, Alma M. Sedlar, Davorin Koron in Jasna Tepina (člani), je na seji 14. januarja 2010 v primeru Snaga javno podjetje d.o.o., ki ga zastopa direktorica Irena Bartok, proti novinarju Večera Igorju Selanu ugotovilo, da novinar ni kršil Kodeksa novinarjev Slovenije.


Primer: Snaga javno podjetje d.o.o., ki ga zastopa direktorica Irena Bartok proti novinarju Igorju Selanu (Večer)

Snaga javno podjetje d.o.o., ki ga zastopa direktorica Irena Bartok, je na NČR vložilo pritožbo, v kateri trdi, da je novinar Večera Igor Selan v članku »Nas bo žaganje Žagarja drago stalo?«, objavljenem v Večeru 22. 10. 2009, kršil preambulo Kodeksa novinarjev Slovenije ter 1. in 2. člen.

Preambulo naj bi novinar kršil, ker si ni pridobil vseh relevantnih podatkov, za katere je vedel, da obstajajo, in tako javnosti podal izkrivljene in zavajajoče informacije o podjetju Snaga, ki so v javnosti sprožale določen revolt in zgražanje nad delovanjem javnega podjetja Snaga.

1. člen kodeksa (preverjanje točnosti zbranih informacij in previdnost pri izogibanju napakam) naj bi novinar po mnenju prijavitelja kršil, ker je članek gradil na podatku, ki ga je zapisal v podnaslovu, in sicer, da po statutu podjetja razrešitev direktorja brez utemeljenega razloga predvideva izplačilo kar 24 plač. 1. člen naj bi, tako prijavitelj, novinar kršil tudi, ko je zapisal, da »ne gre izključiti tudi možnosti, da bomo davkoplačevalci ob tem plačali še 24 plač Žagarju, kot to v primeru razrešitve brez utemeljenega razloga predvideva 37. člen statuta Snage«. Novinar je imel vso možnost preveriti podatke iz Pogodbe o zaposlitvi direktorja Stanislava Žagarja, po kateri direktorju v primeru razrešitve brez utemeljenega razloga pripada šest plač. Novinar pri vodstvu Snage tega ni preveril in zato naj bi po mnenju predlagatelja kršil 2. člen Kodeksa novinarjev Slovenije (Novinar mora pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, poskušati hkrati pridobiti odziv tistih, ki jih te informacije zadevajo.) in podjetju povzročil moralno, posredno pa tudi materialno škodo.

Novinar je na očitke prijavitelja odgovoril in jih zavrača.

Poanta članka, pravi novinar, je sicer res zgrajena na statutu podjetja Snaga, a ne na podatku o odpravnini direktorja, pač pa na dejstvu, da ni jasno, na katere člene statuta podjetja sta se pri razrešitvi direktorja naslanjala župan Mestne občine Maribor in posledično mestni svet. Bistvo je, da na osnovi argumentov, ki jih je svetnikom predstavil župan Kangler, direktorja ni bilo mogoče odstaviti iz krivdnih razlogov. Vprašanje, ali je bila županova argumentacija odstavitve direktorja Snage pravno nevzdržna in torej direktorju sploh pripada odškodnina, je ostalo nerazrešeno še do danes. Bistvo članka je torej, pravi novinar, ali odpravnina razrešenemu direktorju sploh pripada, ne pa, kako visoka. Novinar trdi, da je v podnaslovu članka le navedel informacijo o višini odpravnine, ki jo predvideva statut podjetja Snaga, če seveda ne gre za razrešitev iz krivdnih razlogov in zato, pravi, 1. člena novinarskega kodeksa ni kršil.

Novinar zanika tudi, da bi kršil 2. člen kodeksa, saj nikjer v članku ni trdil, da Žagarju 24 plač pripada, pač pa le, da odpravnino 24 plač predvideva statut podjetja. Informacijo o odpravnini je preverjal pri sedanji direktorici Snage, ki je izrecno izjavila, da na vprašanja v zvezi z odpravnino prejšnjega direktorja Žagarja ne bo odgovarjala. Novinar je, pravi, potem skušal do dodatnih informacij priti na MOM, kjer pa mu niso omogočili dostopa do vseh informacij in je zato predstavnici za stike z javnostmi tudi izrazil nezadovoljstvo. Podatka o možnosti odpravnine v višini 24 plač na MOM niso ne zanikali ne predstavili kot nerelevantnega, dodaja. Poleg tega je, pravi novinar, v članku uporabil pogojnik, ne pa trditev, ko je zapisal: “Ne gre izključiti tudi možnosti, da bomo davkoplačevalci ob tem plačali še 24 plač Žagarju, kot to v primeru razrešitve brez krivdnega razloga predvideva 37. člen statuta Snage«.

SKLEP:

Novinar Večera Igor Selan ni kršil 1. in 2. člena Kodeksa novinarjev Slovenije

Obrazložitev:

Po mnenju NČR novinar 1. člena kodeksa ni kršil, saj v članku ni objavil nobene napačne informacije. S tem ko je zapisal, da »po statutu podjetja razrešitev direktorja brez utemeljenega razloga predvideva izplačilo kar 24 plač«, je le navedel dejstvo, zapisano v statutu, informacija je bila torej preverjena.

Novinar po mnenju NČR tudi 2. člena kodeksa ni kršil, saj ne gre za hudo obtožbo. Poleg tega je novinar svoje informacije preverjal tako pri direktorici podjetja Snaga kot na Mestni občini Maribor. Direktorica je odgovor na vprašanje o odpravnini prejšnjega direktorja zavrnila, na MOM pa podatka o tem, da je po statutu v primeru nekrivdne razrešitve predvidena odpravnina v višini 24 plač, ni niti zanikal niti predstavljal kot nerelevantnega. Tudi zato NČR meni, da novinar 2. člena kodeksa ni kršil.

NČR se ne izreka o očitanih kršitvah preambule Kodeksa novinarjev Slovenije, ampak le o kršitvah posameznih členov kodeksa. Preambula izraža duha celotnega kodeksa, s kršitvijo katerega koli člena je kršena tudi preambula Kodeksa novinarjev Slovenije.


Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

v Ljubljani, 14. januarja 2010

Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega razsodišča