Razsodba NČR DNS in SNS
Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Gojko Bervar (podpredsednik), Davorin Koron, Mojca Širok, Nada Ravter, Neža Kogovšek Šalamon, Alma M. Sedlar, Nina Jerman (člani), je na 20. redni seji NČR 28. marca 2012 v primeru Jurij Žurej (Urad RS za intelektualno lastnino) proti novinarju Dela Dejanu Vodovniku sklenilo, da je novinar kršil Kodeks novinarjev Slovenije.
Primer: Jurij Žurej, direktor Urada RS za intelektualno lastnino, proti novinarju Dejanu Vodovniku (Delo)
Jurij Žurej se je pritožil zaradi prispevka “Zelena luč za pirate?”, objavljenem v Delu 24. 1. 2011, v katerem je Dejan Vodovnik po njegovem mnenju kršil 1., 2., 3., 4., 5., 10., 15. In 24. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.
Prvi člen Kodeksa novinarjev Slovenije (novinar mora preverjati točnost zbranih informacij in se izogibati napakam, svoje napake – četudi nenamerne – pa mora priznati in popraviti) naj bi novinar kršil, ker razen s splošnim vprašanjem oz. prošnjo za »kratek odziv« v zvezi z očitkom, da »naj bi z izdajo dovoljenja Zavodu AIPA pravzaprav dal zeleno luč piratstvu v Sloveniji«, po mnenju pritožnika ni preveril nobene od ostalih navedb, ki jih je zapisal v članku, oziroma pritožniku konkretnejših vprašanj ni zastavil.
Novinar je po mnenju pritožnika v članku širil neresnico, saj ne direktor in ne urad z vsemi obtožbami in navedbami v članku nista bila seznanjena, zato nanje nista mogla odgovoriti.
Drugi člen (novinar se mora izogibati nekorektnemu, osebno žaljivemu predstavljanju podatkov in dejstev) naj bi novinar kršil, ker je zapisal, da je »Jurij Žurej kot direktor urada za intelektualno lastnino z izdajo dovoljenja za zbiranje denarja za uporabo avtorskih pravic v filmih, dokumentarcih in drugih avdiovizualnih oddajah, ki se dnevno retransmisirajo v približno dvesto domačih in tujih programih v kabelskih omrežjih po Sloveniji, zadnje čase dvignil precej prahu«, ter predvsem z objavo izjave člana Sazasa Tomaža Grubarja, v kateri so navedbe, kot so: »si nas politiki in kapitalisti sposodijo … Ob celoletnem zatiranju in poniževanju, po novem pa še kraji sadov našega dela. V takšnem okolju niti ni čudno, da prihajajo na oblast uradnički opranih možganov in »nabildane« samovšečnosti. Takšnim ni težko udrihati po osnovnih pridobitvah civilizacije« …« ter: »Vse skupaj diši po veliki kraji medijskih kapitalistov, ki se skrivajo za prefinjenim načrtom »podržavljenja« avtorske pravice«; da so ti s »s svojim denarjem in medijsko pomočjo očitno kupili državo« in da »ta zdaj po njihovem nareku počne nedoumljive neumnosti«; »ena od teh je tudi podeljevanje koncesij za pobiranje in delitev nadomestil za uporabo avtorskih del ljudem z imeni, vendar skoraj brez repertoarja …« in druge. Tudi v nadaljevanju članka novinar po mnenju pritožnika nekorektno in žaljivo predstavlja podatke z navajanjem neresnic, kakršna je navedba, da Žurejr v času, ko je vodil postopek za izdajo dovoljenja, ni imel opravljenega izpita iz Zakona o upravnem postopka in torej ne ustreznih kvalifikacij. Takšna kvalifikacija za izdajo dovoljenja po navedbah pritožnika ni bila potrebna, obenem pa pritožnik novinarju očita, da ni navedel, kakšne kvalifikacije pa ima, da je bil imenovan na to delovno mesto.
Tretji člen KNS (novinar mora pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, pridobiti odziv tistih, ki jih te zadevajo) naj bi novinar kršil, ker navaja, da je bil postopek nezakonit, da ga je vodil direktor brez ustreznega izpita, da bo šel denar od zbranih nadomestil uporabnikom – torej kabelskim operaterjem; da se v ozadju nenehno pojavljajo ugibanja o političnih in kapitalskih povezavah; da protikorupcijska komisija ni opravila svojega dela in da se na Sazasu zato sprašujejo, ali ni tako zato, ker »je Jurij Žurej član nadzornega odbora društva Integriteta, katerega soustanovitelj je prejšnji predsednik protikorupcijske komisije Drago Kos.«. Tudi izjave Tomaža Grubarja po mnenju pritožnika predstavljajo hude obtožbe, na katere ne urad kot tudi ne pritožnik sam kot direktor urada ni imel možnosti odgovoriti.
Četrti člen KNS (novinar ne sme zamolčati informacij, ključnih za razumevanje obravnavane teme) naj bi novinar kršil, ker je po navedbah pritožnika zamolčal ključne informacije, s katerimi bi bila celotna tema osvetljena s širšega zornega kota in korektno predstavljena. Novinar bi moral navesti, kakšne interese zastopa vsak izmed sogovornikov. Med drugim naj bi zamolčal, da je Združenje SAZAS do sedaj imelo začasno dovoljenje za kabelsko retransimisijo in da ima interes po zadržanju dovoljenja. Novinar tudi ni pridobil podatkov, iz katerih je razvidno, da poteka večje število postopkov zoper Združenje SAZAS glede načina, na katerega je to združenje izvajalo začasno dovoljenje in s katerimi se ugotavlja, zakaj so bili posamezni slovenski avtorji in imetniki pravic za uveljavljanje le teh napoteni na tujo pravno osebo (AGICOA), ki ni imela dovoljenja za delovanje kot kolektivna organizacija v Sloveniji.
Novinar ni navedel, da je imelo Združenje SAZAS začasno dovoljenje devet let in da v vseh teh letih ni poskrbelo za pridobitev rednega dovoljenja, saj je za to zaprosilo šele v zadnjih letih ter da je bilo začasno dovoljenje izdano z razveznim pogojem podelitve rednega dovljenja. Novinar naj bi po navedbah pritožnika tudi zamolčal, da je redno dovoljenje izdano za širši obseg pravic kot začasno dovoljenje in da ima torej zdaj več oseb zavarovana svoja upravičenja, kar pomeni, da je možnost piratstva celo manjša, kot jo je sistem omogočal doslej. Novinar tudi ne razkriva odnosov med SAZAS in SUGU in ne navede, da so člani SUGU v veliki meri hkrati člani Združenja SAZAS in da zastopajo podobne interese. Prav tako ne navaja sodb o obravnavani problematiki, ki bi po trditvah pritožnika določene izjave postavile v povsem drugačno luč.
Peti člen KNS (ko novinar objavlja nepotrjene informacije, govorice ali ugibanja, mora na to opozoriti) naj bi novinar kršil tudi s trditvami, kot so »Denar od nadomestil bo po novem torej šel v žepe kabelskih operaterjev …«. Novinar bi moral vedeti, da to po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah ni niti teoretično mogoče, in moral bi opozoriti, da gre za govorice in ugibanja. Pritožnik navaja, da je sporna tudi navedba: »Žurej v pravnem mnenju pojasnjuje, da Sazas, ki se je prav tako prijavil za pridobitev dovoljenja, ne more več zastopati radiodifuznih organizacij …«, češ da pravnih mnenj ne izdaja Žurej, temveč bi jih lahko izdal le urad. Urad navedenega mnenja ni izdal, vodi pa postopek o navedenem vprašanju, zato ni jasno, kako lahko novinar to postavlja kot trditev, če pa tega mnenja sploh ni. Novinar bi ob vpogledu v veljavno zakonodajo lahko to preveril oziroma to mnenje zahteval, česar pa očitno ni storil, zato bi moral navesti, da gre za govorice.
Deseti člen KNS (naslovi in napovedi ne smejo potvarjati vsebine) naj bi novinar kršil, ker naslov članka »Zelena luč za pirate?« ne predstavlja dejanske vsebine, ki sledi naslovu. Naslov je senzacionalističen in prejudicira oceno vsebine v članku ter dela in direktorja urada. Po mnenju pritožnika je vsebina članka zbir večjega števila zgodb in očitkov, ki med sabo niti niso vedno vsebinsko povezane, posamezni očitki nimajo nikakršne povezave z večjim delom vsebine. Tudi naslov izjave Tomaža Grubarja »Dej stari pozab! Žurej! Zares!« potvarja vsebino, saj ni vezan na samo temo, ki naj bi jo sicer obravnaval članek, in sicer izdajo rednega dovoljenja za kabelsko retransmisijo.
Petnajsti člen (novinar je dolžan ločiti informacijo od komentarja, razlika pa mora biti dovolj očitna, da lahko naslovnik loči med dejstvi in stališči novinarja) je novinar po mnenju pritožnika kršil, ker v članku ne loči med dejstvi, domnevami in komentarji. Takih navedb je več, med drugim, da bo »denar od nadomestil po novem torej šel v žepe kabelskih operaterjev …«, ter da utegne po mnenju Združenja »Slovenija postati edina država v Evropi, ki bo po dolgih letih urejenega sistema zaščite intelektualne lastnine dala zeleno luč nezakoniti uorabi zaščitene vsebine in televizijskih programov, to pa ne pomeni nič drugega kot – piratstvo«.
Štiriindvajseti člen KNS (če je novinar vpleten v dogodke, o katerih poroča, ali je v konfliktu interesov, mora to razkriti oz. se mora kot novinar izločiti) naj bi novinar kršil, ker naj bi po navedbah pritožnika bil poročna priča člana organa SAZAS Patrika Grebla. Pritožnik pa NČR poziva, naj ob tem preveri tudi, ali je novinar kadarkoli poslovno sodeloval s SAZAS, SUGU ali z osebami, ki so bili njegovi sogovorniki v članku.
Novinar je na pritožbo odgovoril.
Novinar pojasnjuje, da 1. člena KNS ni kršil, saj je točnost zbranih informacij preveril z več kot desetimi dokumenti, med katerimi so pogovori s predstavnikom IPF, izjavami predsednika zavoda IPF, izjava direktorja URSIL Jurija Žureja ter pogovori na združenju SAZAS.
Novinar pojasnjuje, da 2. Člena KNS ni kršil, saj sta URSIL in njegov direktor Jurij Žurej zaradi svoje vloge v družbi podvržena strogi presoji delovanja, direktor urada pa mora prenašati višjo stopnjo kritike in ostra, neprizanesljiva in včasih pretirana mnenja, izražena v neredko polemičnih razpravah v javnosti.
V zvezi z očitki o kršitvah 3. člena KNS novinar navaja, da je odzive tistih, ki so jih informacije zadevale, pridobil pred objavo prispevka. Osrednja nit članka je bila domnevna obtožba, da je urad na čelu z Žurejem »dal zeleno luč za pirate?«, Jurij Žurej pa je bil za komentar tega očitka naprošen, tako kot so bili tudi drugi vpleteni, npr. predstavnik v tekstu navedenega zavod IPF.
Novinar zavrača očitek, da je kršil 4. člen KNS, saj da ni hote zamolčal nobene informacije, ključne za razumevanje obravnavane teme. Zahteva za objavo popravka s strani Urada za intelektualno lastnino je bila s strani odvetniške pisarne in odgovorne urednice Dela Romane Dobnikar Šeruga zavrnjena, ker je bil predlagani popravek nesorazmerno daljši od dela članka, v katerem so navedbe, zaradi katerih se daje, in ker je bil v določenih delih napisan žaljivo.
Za 5. člen KNS novinar pravi, da ga ni kršil, ker sta vse domnevno sporne informacije v odgovorih zavrnila tako dirketor urada Jurij Žurej kot prvi mož zavoda IPF Gregor Štibernik.
Na očitke v zvezi s kršitvijo 10. člena novinar ni odgovoril.
Novinar zavrača očitke o kršitvi 15. člena kodeksa in pojasnjuje, da so Ozadja priloga Dela, v kateri so objavljeni izključno t. i. komentirani prispevki, zato meni, da ni razloga, da bi moral utemeljevati domnevno neločevanje komentarja od informacij.
Novinar zavrača tudi kršitev 24. člena KNS, češ da ni poročna priča članu organa SAZAS Patriku Greblu, prav tako pa odločno zavrača, da bi kadarkoli poslovno sodeloval s SAZAS, SUGU ali ljudmi, ki so bili njegovi sogovorniki v omenjenem prispevku.