Aktiv novinarjev Dnevnika proti Gordani Stojiljković in Bojanu Požarju, Direkt

Stališče Novinarskega častnega razsodišča DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Gojko Bervar (podpredsednik), Nina Jerman, Davorin Koron, Nada Ravter in Alma M. Sedlar (člani), je na seji 10. decembra 2013 v primeru Aktiv novinarjev Dnevnika proti Gordani Stojiljković, novinarki Direkta, in Bojanu Požarju, odgovornemu uredniku Direkta, ugotovilo kršitev Kodeksa novinarjev Slovenije.

Primer: Aktiv novinarjev Dnevnika, zanj njegov izvršilni odbor (Meta Roglič, Aleš Gaube, Tatjana Pihlar, Maja Čepin Čander in Miča Vipotnik) proti Gordani Stojiljković, novinarki Direkta, in Bojanu Požarju, odgovornemu uredniku Direkta.

Novinarka in odg. urednik sta po mnenju Aktiva novinarjev Dnevnika (poslej Aktiv) v članku Sledi igel na vseh treh žrtvah…, objavljenem v Direktu 7. marca 2006, kršila 1., 2., 3., 20., 21. in 22. člen Kodeksa novinarjev Slovenije (poslej KNS).

Kršitev naj bi zagrešila v podnaslovu »Šokantno: sledi domnevnih narkomanskih igel na vseh treh nesrečnih žrtvah decembrske tragedije pred lokalom …: (podnaslov se nadaljuje z objavo polnih imen vseh treh žrtev, ki jih razsodišče iz pietetnih razlogov ne navaja)« in z objavo celotnega članka.

Novinarka naj bi kršila 1. člen (Novinar mora preverjati točnost zbranih informacij in biti previden, da se izogne napakam. Svoje napake, četudi nenamerne, mora priznati in popraviti.), ker zapisane trditve, da je šlo pri žrtvah za sledi domnevnih narkomanskih igel, ni preverila ne pri starših deklet ne pri pristojnih službah. Če bi, bi izvedela, da so vbodi nastali po tragediji pri oživljanju deklet oz. v bolnišnici. Tako sta namreč teden po objavi prispevka v oddaji Preverjeno pojasnila predstojnik Inštituta za sodno medicino Jože Balažic in zdravnik, ki je prišel na kraj nesreče, Primož Aplenec. Tudi v zapisniku obdukcij, ki jih je Direkt objavil, je navedeno, da so urinski testi pokazali, da dekleta niso bila pod vplivom mamil.

Napake v Direktu niso popravili.

Ker avtorica ni poskušala dobiti odziva sorodnikov žrtev (Novinar mora pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, pridobiti odziv tistih, ki jih te informacije zadevajo.), je kršila 2. člen KNS, saj je informacija, da so se žrtve drogirale, huda obtožba. Aktiv ji očita zavestno dezinformiranje javnosti, kar dokazujeta naslov Sledi igle na vseh treh žrtvah, nadnaslov Obdukcija razkriva senčne plati in beseda Šokantno v podnaslovu. S tem je po mnenju Aktiva kršen tudi 3. člen, po katerem mora novinar opozoriti, kadar objavlja nepotrjene informacije ali domneve. Resda je v podnaslovu uporabljena sintagma »sledi domnevnih narkomanskih igel«, toda naslov, podnaslov in nadnaslov kot celota so zavajajoči. Tudi v članku ni poudarjeno, da gre za nepotrjene informacije.

Ker so bili s temi navedbami in z objavo obdukcijskih poročil razkriti osebni podatki, sta novinarka in urednik kršila 20. člen KNS (Novinar spoštuje pravico posameznika do zasebnosti in se izogiba senzacionalističnemu in neupravičenemu razkrivanju njegove zasebnosti v javnosti. Poseg v posameznikovo zasebnost je dovoljen le, če za to obstaja javni interes. Pri poročanju o javnih osebnostih in tistih, ki želijo dobiti moč in vpliv in vzbujati pozornost, je pravica javnosti do obveščenosti širša. Novinar se mora zavedati, da lahko z zbiranjem in objavo informacij in fotografij škodi posameznikom, ki niso vajeni medijske in javne pozornosti.). Po mnenju pritožnika ni obstajal javni interes za objavo izvidov preiskav krvi in urina in navedbe o sledeh vbodov, prav tako ne za sklep o sledeh narkomanskih igel. Vse to bi lahko ocenili kot senzacionalistično, nepietetno in neupravičeno razkrivanje zasebnosti žrtev, so menili pritožniki.

21. člen (Novinar mora biti pazljiv pri omembi imen in objavi slik storilcev, žrtev in njihovih svojcev v poročilih o nesrečah in predkazenskih postopkih.) naj bi novinarka kršila, ker tega ni upoštevala, 22. člen (Posebno obzirnost mora pokazati pri zbiranju informacij, poročanju in objavi fotografij ter prenašanju izjav o otrocih in mladoletnikih, tistih, ki jih je doletela nesreča ali družinska tragedija.) pa je kršila z objavo zapisnikov obdukcije mladoletnih oseb, z navedbo o sledeh domnevno narkomanskih igel pri mladoletnih osebah, z objavo njihovih fotografij ter z napačno informacijo, da je bila ena od žrtev pod vplivom alkohola.

Novinarka je na poziv NČR odgovorila in v začetku navedla, da so jo zaradi tega članka na okrajnem sodišču obsodili zaradi treh kaznivih dejanj zlorabe osebnih podatkov (ne za napisan članek) na šest mesecev pogojne kazni s preizkusno dobo dveh let. Sodnica je še presodila, da je bila novinarka odgovorna tudi za oblikovanje časopisne strani, četudi so se za objavo faksimila obdukcijskih zapisnikov odločili takratni uredniki.

Novinarka loči v članku tisto, kar lahko prevzame kot svojo odgovornost, in tisto, česar ne more, ker so odločali drugi. Pojasnila je, da so jo dan pred objavo čakali na pisalni mizi obdukcijski zapisniki, ki so prišli po pošti na njeno ime. Urednika, njen nadrejeni Toni Perić in odgovorni urednik Bojan Požar, sta odločila, da je to za tabloid primerno, in naročila novinarki, naj povzame obdukcijske zapisnike tragično umrlih mladoletnih deklet. Članek je napisala in poslala v pregled Toniju Periću, s čimer je bilo njeno delo končano. Vse druge odločitve – postavitev članka, naslov, podnaslov, poudarki, objava faksimila obdukcijskih zapisnikov – so na Direktu sprejemali na dopoldanskih in popoldanskih uredniških sestankih, na katerih novinarka ni sodelovala.

Pojasnila je še, da je za nadrejene na Direktu veljala za premalo tabloidno, da so ji vedno spreminjali naslove, podnaslove in uvodni del besedila, kar je v dogovoru z uredniki opravljala redaktorica.

Članek, ki je predmet naše obravnave, je v obliki, kot je bil objavljen, videla, tako kot drugi bralci, naslednjega dne. Ko je zaradi tega odločno protestirala, ji je urednik Perić sam priznal, da ji je bil s tem člankom kot novinarki »zadan nož v hrbet«. Ker se je počutila, da so jo zlorabili, je ostro protestirala tudi pri odgovornem uredniku Požarju.

Obtožbe Aktiva, da ni preverjala informacij in da ni popravila napak, je zavrnila, saj da je bilo tudi v objavljenih zapisnikih obdukcij izrecno navedeno, da so urinski testi pokazali, da žrtve niso bile pod vplivom mamil, sama pa je v članku za vsako dekle posebej navedla, da niso bile pod vplivom mamil. Glede očitka, da ni pridobila odziva tistih, ki jih informacije zadevajo, priznava, da se ji to ni zdelo potrebno, ker so ji naložili le povzetek obdukcijskih zapisnikov. Če ji ne bi spremenili naslova, podnaslova, uvoda v članek, dodali podpisov in objavili zapisnikov, bi bil članek povsem drugačen.

Delno se strinja z očitkom Aktiva, da je bila objava faksimilov kršenje pravice do zasebnosti in da objava teh podatkov ni bila v javnem interesu, saj dekleta niso bila javne osebnosti, je pa dogodek v javnosti odmeval, o njem so poročali vsi mediji. Tudi pri tej očitani kršitvi pa poudarja, da odločitev za objavo zapisnikov ni bila njena.

Ni zanikala ocene, da je šlo za senzacionalistično poročanje, saj je bil Direkt tabloid in vse v njem senzacionalistično, vendar njen članek do posegov urednikov ni bil napisan senzacionalistično.

Strinja se, da mora biti novinar previden pri pisanju o mladoletnikih, zatrjuje, da pri svojem delu to upošteva, in obžaluje, da je uredništvo Direkta članek objavilo na način, kot ga je, sploh ker gre za tragično preminula mladoletna dekleta.

SKLEP:

Novinarka ni kršila 1., 2. in 3. člena, je pa kršila 20., 21. in 22. člen KNS, odgovorni urednik pa je kršil 1., 2., 3., 20., 21. in 22. člen KNS.

Obrazložitev:

Gre za primer, ki ga NČR odpira po pravnomočno zaključenih postopkih na rednih sodiščih. NČR je primer obravnavalo po leta 2006 veljavnem Kodeksu novinarjev Slovenije in Pravilniku o delu NČR.

NČR je lahko presojalo na podlagi pritožbe in odgovora novinarke, odgovorni urednik na pritožbo namreč ni odgovoril.

NČR je ugotovilo, da novinarka ni kršila 1. člena, saj je po naročilu urednika le povzela zapisnike obdukcij, v katerih je bilo izrecno navedeno, da so urinski testi pokazali, da žrtve niso bile pod vplivom mamil, pa tudi sama je v članku za vsako dekle posebej navedla, da ni bila pod vplivom mamil. Z objavo in s posegom v tekst je 1. člen kršil odgovorni urednik.

Iz enakega razloga – namreč, da je po urednikovem naročilu le povzela vsebino zapisnikov – tudi ni kršila 2. člena KNS, res se ji pa, kot priznava, ni zdelo potrebno pridobivati odziva sorodnikov žrtev. Če ne bi brez njene vednosti uredniki spremenili članku naslova, podnaslova, uvoda, dodali podpisov in objavili zapisnikov, v članku hudih obtožb ne bi bilo. So pa s tem 2. člen kršili tisti, ki so članek spreminjali, za kar pa odgovarja odgovorni urednik.

Glede kršitve 3. člena KNS se NČR strinja, da je v uvodu sicer uporabljena sintagma »sledi domnevnih narkomanskih igel«, kot celota – z naslovom, uvodom in nadnaslovom – pa je članek zavajajoč. Vendar je pri tehtanju NČR upoštevalo, da prav ključne dezinformacije (v naslovu Sledi igle na vseh treh žrtvah, nadnaslovu Obdukcija razkriva senčne plati in v uvodu besede Šokantno), ni zagrešila ona, ampak tisti, ki so članek spreminjali, za kar pa odgovarja odgovorni urednik. Zato novinarka ni kršila 3. člena, ga je pa kršil odgovorni urednik.

Po mnenju NČR sta novinarka in urednik z objavo obdukcijskih poročil neupravičeno, senzacionalistično in nepietetno razkrivala osebne podatke žrtev, za kar ni obstajal javni interes, in s tem kršila 20. člen KNS. Tudi novinarka priznava, da je šlo za senzacionalistično poročanje, saj je bil Direkt tabloid in vse v njem senzacionalistično, vendar trdi, da njen članek do posegov urednikov ni bil napisan senzacionalistično. To je le deloma res, kajti že s samo objavo imen v članku, kot ga je pripravila in kakršen bi bil brez spornih uredniških posegov, je kršila 20. člen. Četudi novinarka delno utemeljuje objavo podatkov s tem, da je dogodek v javnosti odmeval in da so o njem poročali vsi mediji, NČR prepoznava kršitev KNS.

21. in 22. člen KNS je novinarka kršila z objavo imen mladoletnih žrtev, odgovorni urednik pa z objavo zapisnikov obdukcij mladoletnih žrtev in z objavo njihovih fotografij.

Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeležence v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

V Ljubljani, 18. decembra 2013

Ranka Ivelja,

predsednica Novinarskega častnega razsodišča