Stranka SDS proti novinarju Pop TV Martinu Tomažinu in odgovorni urednici Tjaši Slokar Kos


Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Gojko Bervar (podpredsednik), Davorin Koron, Neža Kogovšek Šalamon, Nina Jerman, Uroš Gramc, Mario Belovič in Jernej Rovšek (člani), je na seji 30. junija 2015 v primeru stranka SDS proti novinarju Pop TV Martinu Tomažinu in odgovorni urednici Tjaši Slokar Kos ugotovilo, da je novinar kršil Kodeks novinarjev Slovenije (v nadaljevanju kodeksa), urednica pa kodeksa ni kršila.


Primer: Stranka SDS proti novinarju Pop TV Martinu Tomažinu in odgovorni urednici Tjaši Slokar Kos

Stranka SDS (v nadaljevanju pritožnik) novinarju Martinu Tomažinu očita, da je v prispevku v oddaji 24ur, prikazanem dne 20. 1. 2015, kršil 1. , 2. in 10. člen kodeksa. Očitani kršitvi naj bi po mnenju pritožnika novinar storil s tem, da je ob prispevku o zbiranju podpisov državljanov za začetek referendumske pobude za zakon o arhivih gledalcem zatrjeval, da se je moral vsakdo, ki je oddal podpis, izkazati z osebnim dokumentom. Z besedo in sliko je ob tem insinuiral, trdi pritožnik, da so sporni tisti podpisi, ki so jih pobudniki referenduma prinesli v državni zbor, kar da prav tako ne drži. S tem je novinar po mnenju pritožnika škodil ugledu in dobremu imeni SDS. 1. in 2. člen kodeksa naj bi novinar kršil z navedbo »Če želite državljani prispevati podpis pod referendumsko pobudo, morate izkazati svojo identiteto. To pa potem preverjajo tudi na upravni enoti.« Pritožnik navaja, da to ne drži, saj se teh podpisov ne preverja z izkazovanjem identitete. Novinar naj bi 1. člen kodeksa kršil še enkrat, ker da ni priznal in popravil omenjene navedbe. Urednica oddaje Tjaša Slokar naj bi kršila 16. člen kodeksa, tako pritožnik, ker ni pristala na objavo popravka. 10. člen naj bi novinar kršil s tem, ker je z besedo in sliko »insinuiral«, da so sporni tisti podpisi, ki so jih pobudniki prinesli v državni zbor, trdi pritožnik, kar da prav tako ne drži.
Novinar in urednica sta na obtožbe odgovorila in jih zavračata. Tomažin pojasnjuje, da je pred pripravo prispevka večkrat poskušal priklicati piarovca stranke SDS Mateja Hlebša, a brez uspeha. Ker se mu ni javil in odgovoril, mu je poslal še SMS sporočilo, naj ga pokliče. Na prvi SMS mu je ta odgovoril, naj mu pošlje SMS, na drugo Tomažinovo SMS sporočilo pa mu je odgovoril, da dobi pisni odgovor. Z njim je želel govoriti, da bi izvedel, za kateri krog zbiranja podpisov je šlo, a mu Hlebš ni bil pripravljen vrniti klica. Če bi mu vrnil klic, bi mu lahko povedal več podrobnosti, tudi za kateri krog je šlo in datum, ko so pošiljali pismo. Novinar navaja, da so v SDS očitno tisti dan odločili, da na to temo ne bodo komunicirali z novinarji, v smislu, da bi popolnoma razčistili dvome. Njegov prispevek je zato temeljil na sporočilu za javnost PU Nova Gorica in sporočilu za javnost SDS. Iz obeh ni možno jasno sklepati, za kateri krog je šlo. V SDS-ovem sporočilu celo piše: »ne vemo, ali gre dejansko za sume, povezane z zbiranjem podpisov za začetek referendumskega postopka o noveli zakona o arhivih«, navaja novinar. Ključno za njegovo sklepanje pri pripravi prispevka je bilo, da bi lahko tudi v drugem krogu nekdo skupaj z uslužbencem upravne enote ponaredil in overovil podpise in glede na nekomuniciranje SDS je tako tudi sklepal. Tudi podpisov je bilo v drugem krogu zbiranja nekaj desetkrat več, zato bi bilo možnosti za zlorabo še več. Novinar trdi, da je preverjal informacije, a je dobil dvoumne odgovore, naslednji dan pa so v oddaji 24ur tudi povedali, da je šlo za prvi krog, torej so popravili informacije prejšnjega dne. Novinar zavrača, da je kršil 2. in 10. člen kodeksa in da je bilo poročanje nekorektno in osebno žaljivo, razen če je žaljivo to, da ko govoriš o referendumskih podpisih, pokažeš pobudnike zbiranja podpisov. Hlebš bi kot nekdanji televizijski novinar lahko vedel, da se za pokrivanje prispevkov uporabi slika, ki simbolizira nek dogodek; če, kot v tem primeru, ni posnetkov ponarejanja podpisov, ki jih je po mnenju Tomažin nemogoče dobiti, pač uporabijo sliko, ki jo na to temo imajo. Tomažin odgovarja, da je v prispevku jasno povedal, so pobudniki referenduma o arhivih podpise prinesli lani, zato je bilo vsakemu gledalcu lahko jasno, da gre za arhivske posnetke, ki se nanašajo zgolj in samo na ta referendum in ne na to, da je ponarejanje organizirala SDS, ampak posameznik ali več posameznikov, ki so ravnali domnevno sporno.

Odgovorila je tudi Slokarjeva, ki pojasnjuje, da je SDS imela pravico zoper njeno odločitev, da ne objavi popravka, vložiti tožbo na pristojno sodišče, vendar te možnosti v zakonskem roku ni izkoristila. Skladno z Zakonom o medijih pa je za presojo utemeljenosti zahteve za objavo popravka pristojno izključno sodišče.

SKLEP:

Martin Tomažin je kršil 1. člen, ni pa kršil 2., 10. in 16. člena Kodeksa novinarjev Slovenije. Tjaša Slokar Kos ni kršila 16. člena kodeksa.

Obrazložitev:

Novinar Martin Tomažin je po presoji NČR zaradi nepoznavanja referendumskega postopka pomešal dve fazi tega postopka in s tem zavedel gledalce, zato je kršil 1. člen kodeksa. Novinar v prispevku ni bil osebno žaljiv, zato ni bilo kršitve 2. člena kodeksa. NČR tudi ni ugotovilo kršitve 10. člena kodeksa. Slika res ne prikazuje ponarejanja podpisov, saj bi bilo to nemogoče. Novinar je zato ob pripravi prispevka uporabil sliko, ki se direktno nanaša na temo prispevka: zbiranje in vlaganje podpisov za referendumsko pobudo v državni zbor, ki se je šele kasneje izkazala za problematično. Ni namreč novinarjeva krivda, če so se ob tej pobudi pojavili sumi ponarejanja podpisov. Z vidika novinarske obrti bi bilo povsem nelogično, če bi ob tej problematiki pri montaži uporabil katero drugo sliko.

NČR ni pristojno za obravnavo zahtev za objavo popravka, zato se do tega vprašanja ni opredeljevalo. Glede 16. člena NČR ugotavlja, da je pritožnik napačno razumel vsebino tega člena, ki se ne nanaša na objavo popravkov. NČR posledično ugotavlja, da Tjaša Slokar Kos ni kršila 16. člena kodeksa.


Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

V Ljubljani, 7. julija 2015

Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega razsodišča