4. 7. 2015

UO DNS proti novinarkama Maji Mastnak in Anji Ciglarič ter odgovornem uredniku portala Planet Siol.net Urošu Urbasu


Stališče Novinarskega častnega razsodišča DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Gojko Bervar (podpredsednik), Davorin Koron, Nada Ravter, Jernej Rovšek, Uroš Gramc, Mario Belovič, Neža Kogovšek Šalamon in Nina Jerman (člani), je na seji 24. februarja 2015 v primeru Upravni odbor Društva novinarjev Slovenije (UO DNS) proti novinarkama Maji Mastnak in Anji Ciglarič ter odgovornem uredniku portala Planet Siol.net Urošu Urbasu, ugotovilo, da so novinarki in urednik kršili Kodeks novinarjev Slovenije. Nada Ravter je glasovala proti in zapisala ločeno mnenje glede kršitve 12. člena.


Primer: UO DNS proti novinarkama Maji Mastnak in Anji Ciglarič ter odgovornem uredniku portala Planet Siol.net Urošu Urbasu

Pritožba Upravnega odbora Društva novinarjev Slovenije (UO DNS) se nanaša na poročanje o »spolnem škandalu« na srednji šoli v Mariboru, ko naj bi dijaki na nedovoljen način z mobilnim telefonom posneli intimni odnos med ravnateljem in učiteljico, posnetek pa so predvajali tudi mediji. Pritožba se konkretno nanaša na članek z video prispevkom z naslovom »Vroč posnetek je postal vroča zgodba: ravnatelj in učiteljica že vložila ovadbo (video)« z dne 18. novembra 2014, ki je bil objavljen na Planet Siol.net. Pritožnik meni, da so navedeni novinarki in odgovorni urednik Planet Siol.net kršili 17. člen kodeksa, saj so z objavo imena srednje šole, na kateri naj bi prišlo do »škandala«, ter video posnetka spolnega odnosa med ravnateljem in učiteljico razkrili njuno identiteto in grobo posegli v njuno zasebnost. Pritožnik nadalje navaja, da je prispevek povezan s prispevkom na isto temo, ki ga je na isti dan v oddaji Danes objavila (s spletnim portalom povezana) televizija Planet TV. V teh prispevkih sta isti novinarki razkrili tudi ime in priimek mariborskega ravnatelja. Pritožnik nadaljuje, da ravnatelj in učiteljica na srednji šoli sicer sta javna uslužbenca, ki opravljata odgovorna poklica, zato da je javnost do določene mere upravičena izvedeti informacije, ki bi lahko vplivale na opravljanje njunih poklicev. Vendar pa prizadeta posameznika po nobeni definiciji nista javni osebnosti. Pritožnik opozarja, da intimen odnos dveh posameznikov sodi v najožji krog zasebnosti in zelo težko bi našli razlog ali javni interes, ki bi v takšnem primeru dovoljeval poseg medijev ali javnosti v njuno intimo. Pritožnik tudi navaja, da je članek na portalu Planet Siol.net sestavljen z magnetograma oddaje Danes, ki jo je 18. novembra 2014 vodil Mirko Mayer in v kateri sta omenjeni novinarki tudi pripravili prispevka. Eden izmed prispevkov na Planet TV – pripravila ga je Anja Ciglarič – je tudi objavljen v članku. Povzema vse dosedanje »ekscese« na slovenskih šolah, ki so jih učenci oziroma dijaki tudi posneli s svojimi aparati, v njem pa je novinarka, tako pritožnik, tudi nekritično in brez razloga objavila posnetek spolnega odnosa na mariborski srednji šoli. S tem naj bi omenjeni kršili 17. člen kodeksa.

Ker prispevek vsebuje tudi posnetek spolnega odnosa, nadaljuje pritožnik, so novinarki in odgovorni urednik kršili tudi 12. člen kodeksa, ki pravi, da novinar ne sme uporabljati nedovoljenih načinov zbiranja podatkov. Posnetek so na nezakonit način sicer domnevno naredili dijaki, vendar pa da so ga omenjeni nekritično objavili v svojem mediju. Kodeks sicer res govori o nedovoljenem načinu zbiranja podatkov novinarja, a pritožnik meni, da je novinar prav tako odgovoren, če podatke, za katere ve, da so pridobljeni na nedovoljen način, objavi kljub temu, da za objavo ni javnega interesa. Pritožnik še navaja, da je v članku na spletni strani Planet Siol.net med drugim zapisano, da »naj bi snemal eden od dijakov«, kar kaže, da niti primarni niti sekundarni avtorji novinarskega prispevka niso bili prepričani v avtentičnost posnetka, a so ga kljub temu in brez utemeljitve javnega interesa objavili v svojem mediju.

Pritožnik poleg tega še opozarja, da je bil omenjeni članek objavljen 18. 11. 2014, posodobljen pa je bil 30. 11. 2014, torej dan po tem, ko je mariborski ravnatelj storil samomor.

Odgovorni urednik spletnega portala Uroš Urbas je na pritožbo odgovoril. V odgovoru navaja, da kodeks ravnanje odgovornega urednika ureja zgolj v 16. členu, na katero se prijava izrecno ne sklicuje, 16. člen pa ureja odgovornost odgovornega urednika elektronske publikacije glede vsebine komentarjev in drugega avdio-vizualnega materiala bralcev, poslušalcev in gledalcev. Kodeks odgovornemu uredniku nalaga oblikovanje pravil za izbiro in vključitev komentarjev, komentar, ki ni v skladu s pravili, pa mora biti v najkrajšem času umaknjen. Urednik opozarja, da se očitek iz prijave ne nanaša na material bralcev, poslušalcev ali gledalcev ter prav tako ne na pravila za izbiro in vključitev komentarjev. Poudarja, da ne more odgovarjati za novinarsko delo drugih novinarjev, objektivne odgovornosti pa kodeks ne ureja. Pojasnjuje tudi, da portal Planet Siol.net objavlja prispevke, pripravljene s strani novinarjev Planeta TV, in da je zgolj gostitelj njihovih vsebin.

SKLEP:

Novinarki Maja Mastnak in Anja Ciglarič ter odgovorni urednik portala Planet Siol.net Uroš Urbasu so kršili 12. in 17. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev:

Novinarsko častno sodišče je po ogledu prispevka »Vroč posnetek je postal vroča zgodba: ravnatelj in učiteljica že vložila ovadbo (video)« in posnetka, ki je del tega prispevka, ugotovilo, da je v prispevku objavljen video posnetek intimnega odnosa med ravnateljem in učiteljico ter da je v prispevku objavljeno tudi ime srednje šole. V prispevku sicer imeni obeh oseb nista bili objavljeni, sta bili pa objavljeni v drugih medijih, tudi na Planet TV, ki je s portalom Siol.net povezan. Objava posnetka in imena šole skupaj z navedbo, da gre za posnetek ravnatelja in učiteljice, je v luči tega, da je bila ravnateljeva identiteta razkrita tudi v drugih medijih, omogočila razkritje njegove in tudi učiteljičine identitete. Za razkrivanje identitete obeh oseb na način objave njunega intimnega odnosa ni bilo nikakršnega javnega interesa, pri čemer javnega interesa za objavo posnetka novinarki v prispevku niti nista poskušali pojasniti. Dejstvo, da je do razkrivanja zasebnosti prišlo na senzacionalističen način, je razvidno tudi iz naslova prispevka, ki vsebuje besedne zveze »vroč posnetek« in »vroča zgodba«. Glede na navedeno je NČR ugotovilo, da, sta novinarki na senzacionalističen način posegli v zasebnost ravnatelja in učiteljice, jo razkrili in s tem prekršili 17. člen kodeksa.

NČR nadalje ugotavlja, da sta novinarki z objavo posnetka, ki so ga domnevno posneli dijaki, kršili 12. člen kodeksa. Kljub temu da novinarki nista sami uporabili skrite kamere, ampak so to domnevno storili drugi, sta novinarki vedeli, da je posnetek nastal na vprašljiv način. V prispevku sta namreč zapisali, da naj bi snemal eden od dijakov. Poleg tega novinarki javnosti nista poskušali pojasniti, zakaj je posnetek v javnem interesu, kot zahteva 12. člen, kar je pogoj, da se nedovoljeno posnet posnetek lahko uporabi v javnosti. Ker tega nista storili, sta kršili 12. člen kodeksa.

Ker je odgovorni urednik odgovoren za vse vsebine portala, je odgovoren tudi za kršitve, ki jih v objavah prispevkov storijo novinarji. Odgovorni urednik je imenovan prav z namenom, da nadzoruje in odgovarja za vsebino objav v mediju, ne glede na to, ali gre za spletni portal ali pa tiskan, radijski ali televizijski medij. Določba 16. člena kodeksa se res nanaša samo na komentarje v elektronskih medijih, vendar je namen te določbe pokriti tiste vsebine, ki s kodeksom sicer ne bi bile pokrite, saj niso delo novinarjev. Ni pa namen te določbe urediti odgovornost odgovornega urednika medija na splošno. Odgovorni urednik je prav tako kot novinar dolžan spoštovati vse določbe kodeksa. Za vsebino prispevkov, ki jih pripravijo novinarji, je odgovoren prav tako kot novinar. Glede na navedeno pritožnik niti ni bil dolžan navesti 16. člena kodeksa, saj očitana kršitev ni povezana s 16. členom kodeksa. NČR tudi ne sprejema argumenta, da portal Siol.net ne oblikuje svojih vsebin, temveč le objavlja (kot gostitelj) prispevke novinarjev Planet TV, s katerim je portal lastniško povezan. Medij se ne more izogniti odgovornosti za vsebine, ki jih objavlja, z ugovorom, da so prispevke pripravili novinarji drugega medija. NČR ne presoja, ali so novinarji zaposleni oziroma drugače angažirani pri drugem mediju. Presoja na podlagi avtorstva, zapisanega ob prispevku, objavljenem v mediju, in na podlagi tega, kdo zaseda funkcijo odgovornega urednika. Zato NČR ugotavlja, da je tudi odgovorni urednik Uroš Urbas kršil 12. in 17. člen kodeksa.


Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli od udeležencev v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

Ločeno mnenje Nade Ravter

Planet Siol.net ni kršil 12. člena kodeksa, saj gre pri večinski odločitvi NČR po mojem prepričanju za napačno razumevanje tega člena, ki se glasi:
Novinar ne sme uporabljati nedovoljenih načinov zbiranja podatkov. Če informacij, ki so za javnost izrednega pomena, ni mogoče pridobiti drugače, mora svoje ravnanje in razloge zanj predstaviti javnosti.

Kanal A ni pridobil informacije na nedovoljen način oziroma je sploh ni pridobil sam oz. njegovi novinarji in v pridobivanju informacije tudi ni sodeloval, ampak jo je v oddaji Svet na Kanalu A le povzel, saj je bila v medijih in na spletu prisotna že ves dan. Na nedovoljen način je informacijo pridobil tisti, ki jo je posnel.
Kršitev 12. člena bi lahko NČR ugotovilo le, če bi se ta glasil »Novinar ne sme uporabljati nedovoljenih načinov zbiranja podatkov ali podatkov, zbranih na nedovoljeni način.« Le v tem primeru bi šlo nedvomno za kršitev.

V Ljubljani, 31. marca 2015

Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega razsodišča

Gradivo primera
Obravnavani členi
Medij
Akterji
Povezane vsebine
Arhiv razsodb