Miro Petek, SDS, proti novinarki RTV Slovenija Jeleni Aščič

Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Gojko Bervar (predsednik), Davorin Koron, Sonja Merljak Zdovc, Nina Jerman, Anja Gorenc, Katarina Vučko, Jernej Rovšek in Ranka Ivelja (člani), je na seji 8. marca 2016 v primeru Miro Petek proti Jeleni Aščič, novinarki RTV Slovenija, ugotovilo, da novinarka ni kršila Kodeksa novinarjev Slovenije. Jelena Aščič se je iz razprave in odločanja izločila.

Primer: Miro Petek, SDS, proti novinarki RTV Slovenija Jeleni Aščič

Miro Petek, vodja službe za odnose z javnostmi pri SDS, se je pritožil zaradi televizijske oddaje Utrip. V omenjeni oddaji je novinarka dejala: “In medtem ko se vlada in ljudstvo ukvarjata z migranti, pašteto in komedijo, vodja opozicije snuje svojo vojsko.” Prispevek se je nadaljeval z izjavami poslanjca SDS Žana Mahniča (Pripravljeni smo na vzpostavitev nacionalne garde, kadarkoli bo SDS prevzela vlado, bomo pristopili k temu projektu), predsednika Združenja VSO Aleša Hojsa (Dejstvo, da želimo, da se v to Nacionalno gardo vključujejo domoljubi, torej gre za nacionalni ponos, da domoljubom omogočimo, da participirajo pri varovanju našega teritorija. Šlo bi za do 25 tisoč gardistov.) in poslanca ZL Mateja Tašnerja Vatovca (Mislim, da gre ta predlog razumeti kot uvedbo paravojaške enote, za katero ni nobene potrebe in mislim, da je to zelo zaskrbljujoče, da bi to lahko bilo neko strankarsko krilo vojske, kar je zastrašujoče). Pritožnik trdi, da je prispevek pripravila in zmontirala na način, ki potrjuje njeno prvotno lažnivo trditev, da vodja opozicije snuje svojo vojsko. Omenjeni del oddaje Utrip je bil po pritožnikovih besedah pripravljen manipulativno, saj so predstavniki SDS na novinarski konferenci, kjer so predstavili idejo o o vzpostavitvi Nacionalne garde, jasno povedali, da bodo “enote Nacionalne garde pehotne enote organizirane po regionalnem principu, s poveljstvom, podrejenim najvišjemu organu v Slovenski vojski.” Pritožnik novinarki očita kršitev 1., 2., 10., 15. in 25. člena Kodeksa novinarjev Slovenije (v nadaljevanju Kodeksa). Novinarka je po mnenju pritožnika kršila 1. člen Kodeksa, ker je njena trditev netočna, lažniva in manipulativna. 2. člen Kodeksa naj bi kršila, ker trditev ni skladna z vsemi resničnimi dejstvi in je obenem nekorektna in manipulativna. Novinarka naj bi kršila 10. člen Kodeksa. Montaža prispevka v oddaji Utrip je bila po njegovem prepričanju pripravljena z namenom potvarjanja dejanskih in resničnih dejstev. Pritožnik novinarki očita tudi kršitev 15. člena Kodeksa, ker v oddaji ni bilo razvidno, da gre za mnenje oziroma osebno oceno novinarke in ne za resnično dejstvo. Meni tudi, da je novinarka vsaj delno kršila še 25. člen Kodeksa5, ker je kontekst svoje trditve, da “vodja opozicije snuje svojo vojsko” podkrepila z izjavo poslanca ZL o “paravojaških enotah” in “nekem strankarskem krilu vojske”.

Novinarka odgovarja, da zavrača obtožbe, da je v oddaji Utrip, 23. januarja 2016, na TV Slovenija kršila novinarski kodeks. Oddaja Utrip je avtorska in komentatorska oddaja, v kateri novinar predstavi svoj pogled na dogodke minulega tedna in jih po svoje interpretira. Tako oddajo opisuje tudi uredništvo Informativnega programa na spletni strani www.rtvslo.si: »UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobodo.« Poudarila je, da je pritožba SDS napisana na izjemno žaljiv način, saj jo podpisani Miro Petek obtožuje, da je uporabila lažnivo trditev, manipulirala, bila nekorektna ter da je del oddaje lažniv. “Besedo lažniv Miro Petek v pritožbi uporabi večkrat. Mislim, da je to žaljivo in na meji osebne diskreditacije.” Novinarka zatrjuje, da ni kršila nobenega od členov Kodeksa. 1. člena naj ne bi kršila, ker ni podala nobene netočne, lažnive ali manipulativne informacije. Stavek, da vodja opozicije snuje svojo vojsko, je njena interpretacija napovedi poslanca Žana Mahniča, ki je rekel: »Pripravljeni smo na vzpostavitev nacionalne garde; kadarkoli bo Slovenska demokratska stranka prevzela vlado, bomo pristopili k temu projektu.” “Utrip je avtorska in komentatorska oddaja, v kateri novinar predstavi svojo interpretacijo dogodkov minulega tedna. »Snuje svojo vojsko« lahko pomeni tudi, da snuje svoj koncept vojske. Poleg tega ima glagol snovati več pomenov, med drugim lahko pomeni razmišljati o čem.” Dodaja, da je bil v oddaji Utrip, 30. januarja, že objavljen popravek tega stavka. S tem je ustreženo zahtevi 1. člena Kodeksa, da mora novinar svoje napake — četudi nenamerne — priznati in popraviti. V tem primeru NČR lahko presodi, da novinar ni kršil kodeksa. Novinarka zatrjuje, da ni nekorektno, osebno žaljivo predstavljala podatkov in dejstev, zato ni kršila 2. člena. “Kot rečeno, je Utrip avtorska in komentatorska oddaja, v kateri avtor predstavi subjektiven pogled na dogodke. Če poslanec stranke SDS napove, da bo stranka pristopila k projektu ustanovitve nacionalne garde, takoj ko prevzame oblast, bo torej pri tem sodeloval tudi vodja te stranke. Potemtakem ne more biti stavek o snovanju vojske žaljiv, saj temelji na dejstvih, ki so jih sporočili sami člani stranke SDS,” je zapisala novinarka. 10. člena naj ne bi kršila, ker montaža, napovedi, naslovi in podnapisi v nobenem primeru niso potvarjali vsebine. V Utripu je objavila izjavi Žana Mahniča in Aleša Hojsa (ki sta bili sicer že večkrat objavljeni v njihovih dnevnoinformativnih oddajah), v katerih sta pojasnila, da bo SDS takoj po prevzemu oblasti pristopila k projektu ustanavljanja nacionalne garde in da želijo v gardo vključiti domoljube, ki bodo želeli sodelovati pri varovanju našega teritorija. “Izjavi sta bili zmontirani ena za drugo, oba govorca sta bila podpisana pravilno; nikakršne manipulacija ali trganja iz konteksta ni bilo. Tožnik mi očita tudi to, da nisem vključila pojasnila o tem, komu naj bi bila garda podrejena. Utrip je časovno omejen in na televiziji šteje vsaka sekunda, tako da vsakega dogodka ni mogoče pojasnjevati na dolgo in široko. To je naše uredništvo glede predloga SDS storilo že v oddajah Dnevnik in Odmevi in so gledalci že tam (ter tudi v drugih medijih) slišali podrobna pojasnila. Utrip pa ni pojasnjevalna, razlagalna in poročevalska oddaja, ampak, kot rečeno, komentatorska in avtorska. Novinar ima proste roke pri izbiri dogodkov, izjav in besedila.” 15. člena novinarka ni kršila, saj, kot pravi, poročila o dejstvih na Televiziji Slovenija objavljajo v dnevnoinformativnih oddajah. “Tam je jasno, da gre za golo poročanje o dogodkih. Utrip pa je med gledalci znan kot edina komentatorska informativna oddaja na TV Slovenija in je prav zaradi tega priljubljen pri številnih gledalcih. Vse izjave, objavljene v Utripu, so imeli že možnost videti v oddajah TV Slovenija in v drugih medijih, tako da so si lahko o določenem dogodku že ustvarili svoje mnenje. V Utripu pa lahko slišijo še mnenje novinarja,” pojasnjuje novinarka. Navedbo v pritožbi, da je delno kršila tudi 25. člen, razume kot obtožbo, da je v Utripu ali katerikoli drugi oddaji delala propagando določeni politični opciji. To je po njenem nedopustna žalitev, ki jo najostreje zavrača.

SKLEP:

Novinarka ni kršila 1., 2., 10, 15. in 25. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev: Uvodoma je NČR ugotovilo, da gre pri Utripu za izrazito avtorsko oddajo – torej osebni pogled komentatorja na dogajanja v minulem tednu. Celotno oddajo je torej treba ocenjevati na podlagi tega dejstva, ki ga pritožnik ni upošteval. O tem, kaj je pravica avtorja pri komentiranju in s čim je omejena, je NČR v primeru oprostilne razsodbe v primeru Drago Kos proti novinarju Petru Jančiču iz leta 2005 zapisalo tole: “NČR se ne spušča v vprašanje, ali je ocena novinarja… točna ali ne, ker to sodi v pravico novinarja, da iz dejstev izvede svoje sklepe. Prav tako ne vidi mešanja dejstvenega dela s komentarjem, saj je očitno, da gre za osebni pogled na dogajanja…, ko mora komentator, da svoje trditve utemelji, navesti tudi dejstva, ki jih podpirajo.” NČR je torej že tedaj opozorilo, da je novinarjeva pravica, da iz dejstev, ki jih ima na razpolago, potegne svoj sklep. Je pa zavezan, da bralcu gledalcu ali poslušalcu predstavi dejstva, na podlagi katerih je sam sklepal in mu s tem prepusti možnost, da lahko na podlagi istih dejstev ta sklepa tudi drugače.

NČR meni, da novinarka ni kršila 1. člena Kodeksa, saj je preverila točnost informacij. S svojimi besedami je predstavila to, kar sta zatrdila že poslanec Žan Mahnič (da so v SDS pripravljeni na vzpostavitev nacionalne garde, takoj ko bodo prevzeli v stranki oblast) in Aleš Hojs, predsednik združenja VSO in obrambni minister (2012/2013 v vladi, ki jo je vodila SDS), ki je dejal, da se bodo v nacionalno gardo vključevali domoljubi, in ob tem tudi operiral s številom, ki naj bi dosegalo 25.000 ljudi. Dejstvo je, da so predlog za ustanovitev nacionalne garde kot poskus ustanavljanja strankarske vojske že pred Utripom ocenjevali drugi mediji, novinarka pa je to oceno profesionalno korektno utemeljila z omenjenima izjavama, ki jima je nasproti postavila izjavo poslanca Združene levice Mateja Tašnerja Vatovca. S tem je gledalcem prepustila možnost, da sami ocenijo, ali je njena trditev prepričljiva. Razsodišče se ne strinja z novinarko, da bi sama objava popravka, ki ga je zahtevala SDS, odpravila morebitno napako. Objava zahteve za popravek, ki je zakonska obveznost, je zgolj omogočanje prizadetemu, da prikaže nasprotna dejstva, kar ne pomeni, da te trditve držijo, so zgolj, kot rečeno prikaz nasprotnih dejstev, kot jih vidi prizadeti. Napako lahko, če bi seveda ta nastala, popravi zgolj novinarka sama in se s tem izogne kršitvi 1. člena. V tem primeru napake tako ali tako ni bilo.

Razsodišče je že večkrat opozorilo, da je treba vsebino 2. člena Kodeksa obravnavati povezano: kršitev ugotovi, če je novinar osebno žaljiv in zato nekorekten. Osebne žaljivosti do predsednika SDS pa v članku ni prepoznalo, zato meni, da novinarka ni kršila 2. člena.

NČR v prispevku ni ugotovilo nobene manipulacije pri montaži, saj je novinarka objavila dele izjav, ki so bili povezani z obravnavano temo. Nastopajoči so zares izjavili to, kar je bilo objavljeno. Pritožnikovega očitka o manipulaciji v tem primeru ne razume. Zato je odločilo, da 10. člen ni bil kršen.

Novinarka ni kršila 15. člena, ker je oddaja Utrip deklarirana kot komentatorska.

NČR ni jasno, v kakšnem smislu naj bi novinarka kršila 25. člen. Po razlagi pritožnika bi bila objava izjave predstavnika katerekoli druge stranke, ki ni SDS, propagandno sporočilo, ki v novinarski prispevek ne sodi, to pa ne velja za izjave predstavnikov njegove stranke. S tako logiko se razsodišče ne more strinjati, zato kršitve 25. člena ni prepoznalo.