5. 7. 2017

Polona Košir Malovrh proti uredništvu in odgovorni urednici Neži Šabanovič Grmšek (Zasavske onlajn novice, ZON)

Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Gojko Bervar (predsednik), Jelena Aščič (podpredsednica). Davorin Koron, Tatjana Pirc, Nina Jerman, Jernej Rovšek, Sonja Merljak Zdovc, Katarina Vučko (člani), je na seji 13. junija 2017 v primeru Polona Košir Malovrh proti uredništvu in odgovorni urednici Neži Šabanovič Grmšek (Zasavske onlajn novice, ZON) ugotovilo, da sta uredništvo ZON in odgovorna urednica kršila Kodeks novinarjev Slovenije. Ranka Ivelja se je glasovanja vzdržala.

Primer: Polona Košir Malovrh proti uredništvu in odgovorni urednici Neži Šabanovič Grmšek (Zasavske onlajn novice, ZON)

Polona Košir Malovrh, novinarka Dela (pritožnica), se je na NČR obrnila s pritožbo zaradi članka z naslovom »Novo orožje zapakirala v »zasavsko televizijo««, ki je bil 12. decembra 2016 objavljen na portalu ZON (Zasavske onlajn novice) in na njegovem Facebook profilu. Pritožnica je navedla, da se v delu, ki se nanaša na časopisno hišo Delo, pritožbi pridružuje tudi urednik slovenskega dopisništva Dela Primož Zrnec.
Pritožnica uredništvu ZON in odgovorni urednici Neži Šabanovič Grmšek očita, da je kršilo 1., 2., 3., 4., 5., 6., 10., 15., 16. in 20. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.
Prispevek, ki je predmet pritožbe, obravnava domnevno sporna prizadevanja za občinsko financiranje Zasavske TV s strani ustanovitelja televizije, s čimer naj bi bila povezana tudi pritožnica.
Po mnenju pritožnice je uredništvo ZON (oz. njegova odgovorna urednica) 1. člen Kodeksa kršilo že s samim naslovom prispevka (Novo orožje zapakirala v »zasavsko televizijo”), saj naj pritožnica ne bi imela z Zasavsko TV nikakršnih povezav, kar je za ZON zanikal tudi v. d. odgovornega urednika Zasavske TV Aljaž Bastič. Nadalje naj bi 1. člen Kodeksa kršila z navedbo »Dolga leta molzenja trboveljskega občinskega proračuna se je s prihodom Jasne Gabrič na politični parket za Antona Berakoviča končalo. Takrat se je začela tudi gonja zoper njo v časniku Delo«. Pritožnica zatrjuje, da je o trboveljski županji kritično pisala že od vsega začetka. Izjavo, da »plača tisti, ki se te boji«, naj bi prispevek prav tako napačno pripisal pritožnici. Nepreverjena in napačna pa naj bi bila tudi navedba, da je pritožnica skupaj z Antonom Berakovičem (ustanoviteljem Zavoda Zasavska televizija) »Letošnjo jesen … zbrala kandidate, teh je po besedah v. d. odgovornega urednika Aljaža Bastiča okoli enajst in številka še raste, ki bi za nič denarja, torej prostovoljno, za njiju oziroma za nov medij delali.« Pritožnica navaja, da je Uredništvo ZON za izhodišče prispevka vzelo delovanje subjekta, ki ne deluje več (to je televizija TVT), s katerim pa je kot novinarka v preteklosti sodelovala, medtem ko z Zavodom Zasavska TV (ki je predmet prispevka) nima lastniških povezav niti z njo ne sodeluje.

Z naslovom prispevka je po mnenju pritožnice kršen tudi 2. člen Kodeksa, saj pomeni poskus diskreditacije pritožnice kot osebe, ki se jo je treba bati. Nekorektno, osebno žaljivo predstavljanje podatkov in dejstev naj bi predstavljal tudi zapis »Malovrhova je napadla portal ZON.si, Radio Aktual Kum, ETV, za nameček pa še občinski glasili Trbovelj in Hrastnika«, saj naj bi bilo označevanje novinarskega prispevka, ki pokaže tudi temnejšo plat, z gonjo oz. napadom, strokovno nekorektno in osebno žaljivo. Nadalje naj bi 2. člen Kodeksa kršila z že omenjeno navedbo, da je pritožnica skupaj z Antonom Berakovičem zbrala kandidate, ki bi za nov medij delali prostovoljno. Pritožnica navaja, da ji je odgovorna urednica portala ZON s to navedbo pripisala neformalno vodstvo Zasavske TV, čeprav v javno dostopnih evidencah ni zabeleženo pritožničino ime, sodelovanje z njo pa je zanikal tudi v. d. odgovornega urednika Aljaž Bastič. S tem naj bi želela zmanjšati njeno verodostojnost in jo prikazati kot osebo, ki deluje iz ozadja. Enako neresnična in zlonamerna naj bi bila opazka avtorja, da pritožnice ni zraven (pri Zasavski TV) zgolj na papirju. Kršitev 2. člena pritožnica zatrjuje tudi v povezavi z navedbami »Oba župana in županja pravijo, da takšnega denarja nimajo. In kot se zdi, se je zato v Delu začela gonja proti uspešnim zasavskim medijem« (šlo naj bi za žaljivo osebno oceno Uredništva Zon, da pritožnica izkorišča svojo časopisno hišo za »napade in za gonjo proti uspešnim zasavskim medijem« ter obenem za diskreditacijo Dela, ki da ji omogoča »gonjo in napade«.); »Če ne gre drugače, se pač zlažeš« in »Laži so tako tudi stalnica prispevkov Polone Malovrh v Delu«,»zaradi objavljenih laži pod njenim podpisom« in »si je cel kup stvari enostavno izmislila« (ki naj bi bile osebno žaljive do pritožnice kot novinarke ter pomenile tudi diskreditacijo časnika Delo).

Pritožnica zatrjuje, da navedbe (v nadaljevanju) vsebujejo hude obtožbe, glede katerih odgovorna urednica ZON ni pridobila odziva pritožnice, zato naj bi kršila 3. člen Kodeksa: »Če ne gre drugače, se pač zlažeš; »Laži so tako tudi stalnica prispevkov Polone Malovrh v Delu. To smo občutili na lastni koži, ko si je cel kup stvari enostavno izmislila …«; »je pa jasno in glasno dejala, da plača tisti, ki se te boji«; »Letošnjo jesen pa sta zbrala kandidate, teh je po besedah v. d. odgovornega urednika Aljaža Bastiča okoli enajst in številka še raste, ki bi za nič denarja, torej prostovoljno, za njiju oziroma za nov medij delali«; »In kot se zdi, se je zato v Delu začela gonja proti uspešnim zasavskim medijem.«

Uredništvo ZON je po mnenju pritožnice zamolčalo, da je bil edini povod za sporni novinarski prispevek pravzaprav prispevek pritožnice v Delu o zasavski medijski sceni, glede katerega naj bi Delo Neži Šabanović Grmšek zavrnilo objavo demantija – zaradi žaljivosti in osebnega obračunavanja s pritožnico. S tem naj bi kršilo 4. člen Kodeksa.

Po mnenju pritožnice naslednje navedbe kršijo tudi 5. člen Kodeksa: »Takrat se je začela tudi gonja zoper njo v časniku Delo«; Novo orodje za “kasiranja” naj bi bila novoustanovljena televizija«; »Letošnjo jesen pa sta zbrala kandidate, teh je po besedah v. d. odgovornega urednika Aljaža Bastiča okoli enajst in številka še raste, ki bi za nič denarja, torej prostovoljno, za njiju oziroma za nov medij delali«; in »Nešteto demantijev je bilo v zadnjih letih poslanih, zaradi objavljenih laži pod njenim podpisom.«

Z zadnjimi tremi navedbami je po mnenju pritožnice uredništvo ZON kršilo tudi 6. člen Kodeksa.

Pritožnica še zatrjuje, da naslov, podnaslov in mednaslov grobo potvarjajo vsebino, zato kršijo 10. člen Kodeksa. Naslov neizpodbitno potvarja resnično vsebino, ki jo je mogoče razbrati iz izjave v.d. urednika Zasavske TV Bastiča. Enako velja tudi za navedbe: »Takrat se je začela tudi gonja zoper njo v časniku Delo. Novo orodje za “kasiranja” naj bi bila novoustanovljena televizija«; »Če ne gre drugače, se pač zlažeš«.

Pritožnica v okviru 16. člena Kodeksa zahteva, da se posamezne navedbe prispevka, v skladu s pravili komentiranja, umaknejo.

Pritožnica še zatrjuje, da je odgovorna urednica portala ZON kršila 20. člen Kodeksa, ker jo je z navedbo, da je skupaj z Antonom Berakovičem zbrala kandidate, ki bi za Zasavsko TV delali prostovoljno, postavila v »mafijsko« konotacijo, kot novinarko, ki deluje iz ozadja, znotraj nekakšne goljufive združbe.

Na očitke je odgovorila Neža Šabanovič Grmšek, odgovorna urednica Portala ZON, ki je potrdila, da je avtorica predmetnega prispevka, in vse očitke zavrnila. Neža Šabanovič Grmšek odgovarja, da pritožnici lastniških povezav z Zasavsko TV ni nihče očital, je pa v času nastajanja prispevka sodelovala z Zasavsko TV, saj naj bi jo skupaj z Antonom Berakovičem (lastnikom novega medija) poklicala na sestanek in vabila k sodelovanju, kar je potrdila sama pritožnica. V dopolnitvi svojega odgovora pove še, da izjave v. d. urednika Zasavske TV Aljaža Bastiča (o tem, da pritožnice ni v kadrovski perspektivi) ni ignorirala, saj jo je objavila, jasno pa je zapisala, da pritožnica sodeluje z novo televizijo, kar je v pritožbi potrdila pritožnica sama. Po njenem mnenju navedba “Dolga leta molzenja trboveljskega …”, ne pomeni blatenja, kar potrjujejo mnogi viri, ki so želeli ostati anonimni. Po mnenju odgovorne urednice gre pri trditvi pritožnice, da na skupnem sestanku ni izjavila, da “Plača tisti, ki se te boji”, za besedo proti besedi.
Odgovorna urednica še navaja, da pritožnica zanika vpletenost v kadrovanje pri zasavski TV, po drugi strani pa sama sebe demantira, ko potrdi, da je celo sama predlagala, da bi ZON in nova televizija sodelovala. Meni še, da je naslov “Če ne gre drugače se pač zlažeš” na mestu, saj da je časopisna hiša Delo popolnoma zmrznila v vlogi kredibilnega medija in pustila prosto pot za osebno “gonjo” novinarke.
Neža Šabanovič Grmšek je odgovorila, da je demantijev, naslovljenih na Delo, kar nekaj, da pa je poslala novinarsko vprašanje urednikom Dela (2. 12. 2016), koliko demantijev so prejeli na pisanje Malovrhove, a odgovora ni dobila. Navaja pa različne posameznike in pravne osebe, ki naj bi poslale na Delo demantije zoper pritožničine članke. Glede gonje (pritožnice) proti (zasavskim) medijem pa navaja, da pritožnice prej to ni zanimalo, šele z zaključkom transferjev preko TVT pa je napisala članek o plačevanju zasavskih občin medijem.
Odgovorna urednica še navaja, da je pritožnica potrdila, da ji je poslala novinarska vprašanja, ki pa jih je ignorirala.

SKLEP:

Uredništvo ZON in odgovorna urednica Neža Šabanovič Grmšek sta kršila 1. in 2. člen Kodeksa novinarjev Slovenije, nista pa kršila 3., 4., 5., 6., 10., 15., 16. in 20. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev: NČR ugotavlja, da so si nekatere navedbe pritožnice in odgovorne urednice nasprotujoče, zlasti o naravi sestanka med pritožnico, odgovorno urednico portala ZON ter ustanoviteljem Zasavske TV, Antonom Berakovičem, na katerem sporni prispevek v veliki meri temelji. NČR ni preiskovalni organ, ki bi v takšnih primerih lahko izpeljal dokazni postopek in ugotovil okoliščine omenjenega sestanka, vendar pa ugotavlja, da se ne more zanesti na trditev odgovorne urednice, da ni res, da pritožnica z Zasavsko TV ne sodeluje, da vsaj v času, ko je sama (kot odgovorna urednica) pisala prispevek, ni bilo tako. Sporni prispevek je namreč nastal decembra 2016, medtem ko naj bi se sestanek med zgoraj navedenimi zgodil že novembra 2015 (tako je odgovorna urednica zapisala v spornem prispevku). Odgovorna urednica v prispevku ugotavlja, da je direktorica Zavoda Zasavska TV druga oseba, torej ne pritožnica, v.d. odgovornega urednika Zasavske TV pa ji je odgovoril, da pritožnice ni v kadrovski perspektivi televizije. Svoje trditve v prispevku je odgovorna urednica torej utemeljila na vsebini sestanka izpred leta dni (ki jo vsaka stran razlaga drugače), preverjanje v času pisanja prispevka pa njenih zaključkov o povezanosti pritožnice z Zasavsko TV očitno ni potrdilo. Zato NČR ugotavlja, da je odgovorna urednica z navedbami, ki zatrjujejo sodelovanje pritožnice pri delovanju Zasavske TV (»Novo orožje zapakirala v »zasavsko televizijo«; »Letošnjo jesen pa sta zbrala kandidate, teh je po besedah v. d. odgovornega urednika Aljaža Bastiča okoli enajst in številka še raste, ki bi za nič denarja, torej prostovoljno, za njiju oziroma za nov medij delali.«), kršila 1. člen Kodeksa.

Navedba, da se je s prihodom Jasne Gabrič na politični parket za Antona Berakoviča končalo molzenje trboveljskega občinskega proračuna, takrat se je s strani pritožnice začela tudi gonja zoper njo v časniku Delo, je mnenje odgovorne urednice, ki ji pritožnica sicer nasprotuje, češ da je že pred tem kritično pisala o Jasni Gabrič, vendar pa tega NČR ne more preverjati, zato v tem delu kršitve 1. člena Kodeksa ni moglo ugotavljati. Enako velja za navedbo, da je pritožnica na sestanku izjavila, da »plača tisti, ki se te boji«, saj vsaka stran trdi svoje.

NČR vsebino 2. člena Kodeksa vedno obravnava povezano. Kršitev ugotovi, če je novinar osebno žaljiv in zato nekorekten. Elementov zasebne žaljivosti NČR v naslovu prispevka ni prepoznalo. Prav tako ne v zapisu, da je zapis »Malovrhova je napadla portal ZON.si, Radio Aktual Kum, ETV, za nameček pa še občinski glasili Trbovelj in Hrastnika«. Glede navedbe, da je pritožnica skupaj z Antonom Berakovičem zbrala kandidate, ki bi za nov medij delali prostovoljno, in da pritožnice ni zraven (pri Zasavski TV) zgolj na papirju, je NČR kršitev ugotovilo že v okviru 1. člena Kodeksa, elementov osebne žaljivosti pa tu ni ugotovilo.

Povsem drugače pa je z zapisi »Če ne gre drugače, se pač zlažeš«; »Laži so tako tudi stalnica prispevkov Polone Malovrh v Delu« in »zaradi objavljenih laži pod njenim podpisom« in »si je cel kup stvari enostavno izmislila«. Avtorica prispevka namreč pritožnico označi za novinarko, ki neprestano objavlja neresnice oz. laži.. Verodostojnost je ključna za opravljanje novinarskega poklica, zato NČR meni, da je pavšalno zatrjevanje, da so laži stalnica novinarkinih prispevkov – zlasti, ker svojih trditev ni dokazala -, osebno žaljivo. V tem delu je odgovorna urednica kršila 2. člen Kodeksa.

V zvezi z navedbami, da pritožnica objavlja laži, slednja zatrjuje tudi kršitev 3. člena Kodeksa, vendar pa NČR meni, da so predvsem osebno žaljive, zato kršitve 3. člena v povezavi z njimi ni ugotovilo. V zvezi z navedbo, da je pritožnica skupaj z Antonom Berakovičem zbrala kandidate, ki bi za nov medij delali prostovoljno je NČR ugotovilo kršitev 1. člena Kodeksa, ni pa prepoznalo, da bi vsebovala hude obtožbe, zato kršitve 3. člena Kodeksa ni ugotovilo.

NČR se je v okviru primera osredotočalo izključno na prispevek, ki je predmet pritožbe, in zato ne more odločati o predhodnih objavah pritožnice in o tem, ali so bili ti morda povod za objavo prispevka. NČR zato ne more potrditi, da je bila to ključna informacija za razumevanje teme prispevka, in kršitve 4. člena ni ugotovilo.

5. člen Kodeksa zahteva, da je potrebno v prispevku opozoriti na dejstvo, da gre za nepotrjene informacije ali govorice. V primeru, ki ga navaja pritožnica, ne gre za tak primer, pač pa za vprašanje, ali je odgovorna urednica dejstva v zadostni meri preverjala, torej za vprašanje kršitve 1. člena Kodeksa, kar je NČR v tem primeru že ugotovilo. Zato kršitve 5. člena ni bilo.
NČR prav tako ni ugotovilo kršitve 6. člena Kodeksa. Iz prispevka je razvidno, da je odgovorna urednica svoje navedbe utemeljila na vsebini sestanka s pritožnico in ustanoviteljem Zasavske TV ter odgovorov, ki jih je prejela od v. d. odgovornega urednika. Glede navedbe o demantijih, ki so bili poslani Delu, je novinarka pojasnila, da je informacije pridobila od posameznikov, ki so jih na Delo naslovili.

NČR ni ugotovilo, da bi naslovi ali podnaslovi potvarjali vsebino prispevka, kot zatrjuje pritožnica, zato kršitve 10. člena Kodeksa ni ugotovilo.

Pritožnica je v svoji pritožbi sicer zatrjevala kršitev 15. člena Kodeksa, vendar je ni utemeljila, zato se NČR glede tega ni opredeljevalo.

NČR ni pristojno za obravnavo zahtev za umik posameznih delov prispevka, zato se do tega vprašanja ni opredeljevalo. Glede 16. člena NČR ugotavlja, da je pritožnica napačno razumela vsebino tega člena. NČR zato ugotavlja, da odgovorna urednica Neža Šabanovič Grmšek ni kršila 16. člena kodeksa.

V prispevku NČR ni zaznalo ne narodnostnih, ne rasnih, spolnih, starostnih, verskih, geografskih ali drugih stereotipov, prav tako ne podrobnosti, ki so povezane s spolnimi nagnjenji, invalidnostjo, fizičnim videzom, socialnim položajem ali drugimi osebnimi okoliščinami ne posameznikov med občinstvom ne občinstva kot celote. Kršitve 20. člena Kodeksa zato ni ugotovilo.

Gradivo primera
Obravnavani členi
Medij
Akterji
Povezane vsebine
Arhiv razsodb