Stališče NČR DNS in SNS
Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Gojko Bervar (predsednik), Jelena Aščić (podpredsednica), Ranka Ivelja, Sonja Merljak Zdovc, Jernej Rovšek, Tatjana Pirc, Neva Železnik, Nina Jerman, Katarina Vučko (člani), je na seji 7. maja 2019 v primeru Iztok Šimek proti novinarju J. Ž. in odgovornemu uredniku Jožetu Biščaku (Demokracija) ugotovilo, da sta novinar in urednik kršila Kodeks novinarjev Slovenije.
Primer: Iztok Šimek proti novinarju J. Ž. in odgovornemu uredniku Jožetu Biščaku (Demokracija)
Iztok Šimek (v nadaljevanju: pritožnik) se je na NČR obrnil s pritožbo zaradi novinarskega prispevka novinarja, podpisanega s kratico J. Ž., ki je bil dne 7. 10. 2018 objavljen na spletni stani revije Demokracija (http://www.demokracija.si/slovenija/iz-oddaje-drugorazredni-kako-je-ocetu-iz-celja-bivsa-partnerka-s-pomocjo-pokvarjenega-policista-unicevala-zivljenje.html), z naslovom »Iz oddaje drugorazredni: Kako je očetu iz Celja bivša partnerica s pomočjo pokvarjenega policista uničevala življenje«. Pritožnik novinarju kot tudi odgovornemu uredniku očita, da sta kršila 1., 2., 3., 5., 10., 16. in 17. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.
V centru prispevka so izjave Srečka Mešička o tem, kako naj bi policist Iztok Šimek (pritožnik) njegovi bivši partnerki pomagal izogniti se kazni zaradi nasilja nad svojim otrokom. V prispevek so vključene tudi izjave Bernarda Ravnaka, ki naj bi imel s pritožnikom podobne izkušnje.
Pritožnik zatrjuje, da sta v navedenih delih prispevka novinar in odgovorni urednik kršila 1. člen kodeksa, ker nista preverjala točnosti informacij in se izogibala napakam:
– »… kjer je policist neskrbni materi pomagal ubežati kazni zaradi nasilja nad svojim otrokom. Bivši partner jo je namreč ovadil, policist pa je spremenil obtožnico in gospodu očital krivo ovadbo. Zdaj je bil gospod obsojen zaradi krive ovadbe, čeprav je punčka že nekaj časa dodeljena prav njemu, saj je od matere pobegnila in z njo noče več imeti stikov. Kako je to mogoče?«
– »Zgodba razkriva individualno moč policista, ki je že nekaj časa brez službe, saj je bil pravnomočno obsojen tudi zaradi nadlegovanja neke druge osumljenke.«
– Zgodba Srečka Mešička iz Celja je bizarna! Pred leti se je zapletel v razmerje z žensko, ki je imela sina iz prejšnjega zakona. Kmalu potem, ko jima je rodila hčerko, pa se je začela do obeh otrok nasilno obnašati. Zadeva je šla tako daleč, da niti pogovor na CSD, kjer je prosil za nasvet, a ga niso hoteli poslušati, ni več zalegel. »Jaz sem šel na policijo, ker sem moral otroka zaradi posledic pretepa matere odpeljati k dežurnemu zdravniku kar petkrat. Imel sem tudi zdravniška potrdila in sem povedal kriminalistu, kaj se dogaja,« danes pripoveduje Mešiček in pravi, da je bil partnerkin sin, takrat star 12 let, tako obupan, da je za pomoč prosil njega. »Tu so tudi rokopisi njenega sina, ki je pisal, kaj se dogaja, tudi z datumi podprto, kaj se je dogajalo doma, s čim mu je mati grozila, da je cigan, da je prasec, da ga bo ubila, trikrat ga je s svečnikom udarila po roki in tako naprej. Vse to so dejstva,« se spominja Mešiček.
– »Razgovor z njim in pozneje z njegovo partnerko je opravil policist po imenu Iztok Šimek, za katerega se je zdelo, da ga popolnoma razume, dejal je celo, da je “to njegova zgodba izpred desetih let. Tudi on se je ločil. Samo dobite dobrega odvetnika, je rekel. A on je že vnaprej vedel, kako bodo zadeve tekle”.«
– »A zadeve so se kmalu spremenile, ko je pri Šimeku zagovor opravila tudi njegova partnerka. “Ona je bila vse do tistega dne zelo pod stresom, ker se je bala, kaj bo, ko bo prišla na policijo. Ko pa je opravila ta razgovor, se še domov ni pripeljala, na poti me je klicala po telefonu in mi grozila,” je še povedal Mešiček.«
– Kmalu zatem, ko se je zaradi slabih odnosov moral odseliti od doma, pa mu je bila na novi dom napotena tudi policija, ki je opravila hišno preiskavo. Vse to na podlagi anonimnih prijav, ki naj bi prihajale od anonimnih sosedov, da naj bi bil Mešiček tisti, ki v resnici pretepa partnerko in svoje otroke. »Vse je bila čista laž,« pravi Mešiček. Zadeva je šla celo tako daleč, da je partnerka na policijo odnesla njegovo službeno pištolo. »Zaposlen sem na ministrstvu za obrambo kot podčastnik Slovenske vojske. In je odnesla od moje službene pištole reverz in povedala temu kriminalistu, da sem ji grozil, da jo bom s to pištolo ubil,« pojasnjuje.
– Mešiček: »“In je rekel meni policist, da bi vse to verjel, ampak se še vedno bolj verjame mamicam kot očetom, in to bi bilo dobro, če bi imel kje posneto. Jaz sem povedal, da imam posneto na telefonu, vzel sem telefon z glasovnim posnetkom in jim ga dal. Večkrat so ga poslušali in to je bila podlaga, da mi takrat niso mogli izdati plačilnega naloga,” še pojasnjuje.«
– Zadeve so se začele v prid našega sogovornika obračati šele potem, ko je od doma pobegnila hčerka, saj je mati tudi z njo ravnala vse bolj nasilno. Zatekla se je k zdajšnji očetovi partnerki in dejala, da noče več domov, saj da ji grozita mati in polbrat, ki je zaradi težkega otroštva tudi sam postal nasilen. Irena Škorc tako pripoveduje: »K nam je pritekla, bila je čisto izmozgana, ni upala teči niti po cesti, saj se je bala, da bo za njo prišla mama ali njen polbrat. Mati in polbrat sta že predhodno grozila, da bosta ubila očeta in da jo bosta vrgla iz hiše. Sama je pritekla po gozdu, ker se je bala, da ji bosta sledila.« Mešiček pripoveduje: »Takrat sem obvestil policijo in pa odvetnika, na koncu pa še njeno mater. Po dveh urah sploh ni vedela, kje je njen otrok. Epilog tega je bil, da otrok ne more več bivati pri njej zaradi nevzdržnega stanja.« Škorčeva še pripoveduje: »Že nekaj časa je razmišljala o pobegu, ker so ji stalno grozili. Povedala je, da se mati in (polbrat) pogosto pretepata med sabo, in da je ona velikokrat temu priča in se boji. Pripovedovala je celo o dogodku, ko je (polbrat) razsekal omaro in je rekel mami, da bo prenehal, ko mu bo prinesla sto evrov.«
– »“CSD in šola sta želela hčerko vrniti materi, šele po pisni izjavi hčerke pa ta živi pri očetu, kateremu jo je dodelilo tudi sodišče. Vseeno pa bo oče letos na sodišču obsojen zaradi krive ovadbe, za kar ga je pred leti obtožil policist. Epilog tega je, da sem naredil prijavo zoper partnerko […] zaradi grdega ravnanja z otrokoma, na koncu pa sem ovadbo dobil jaz. Vse te zadeve sem podprl z izjavami, rokopisi, pričami in zdravniškimi potrdili,” se zgroženo spominja Mešiček.«
– Podpis pod fotografijo: »Pokvarjeni kriminalist ima na vesti številna kazniva dejanja! (Foto: Nova24TV)«
– Šimek odpuščen šele po spolnem napadu na osumljenko, in to štiri leta po dogodku!
Iztok Šimek je bil lani odpuščen, ker je bil na sodišču spoznan za krivega, da je leta 2013 spolno nadlegoval žensko, ki je bila pod preiskavo. Otipaval jo je in si želel seksa, nehal je šele, ko je padla v histeričen jok. Ugovarjati mu ni mogla, ker je bil kriminalist. A četudi je bil odpuščen iz službe, je še letos na prvi celjski osnovni šoli predaval o pasteh interneta in spolnih zlorabah. Iz službe je bil odpuščen šele po štirih letih.
– »Tudi Bernard Ravnak je ena izmed žrtev: partnerka ga je prav tako lažno obtoževala nasilja, policist Šimek pa je verjel njej.«
– »“Povabil me je na razgovor, kjer sem mu s konkretnimi dokazi neizpodbitno dal vedeti, da do tega dejanja ni prišlo”, pripoveduje Ravnak o tem, kako se je otresel Šimeka«.
V utemeljitev očitanih kršitev 1. člena kodeksa pritožnik navaja, da sta Srečko Mešiček in njegova tedanja partnerica ob razhodu večkrat naznanila policiji medsebojne očitke. Pritožnik navaja, da je policija v predkazenskem postopku ukrenila vse potrebno, da so odkrili in zavarovali sledove kaznivega dejanja in predmete, ki so utegnili biti dokaz, in da so zbrali vsa obvestila, ki bi utegnila biti koristna za uspešno izvedbo kazenskega postopka. O tem so obvestili Državno tožilstvo v Celju (v nadaljevanju ODT Celje), ki je vsebino proučilo in ocenilo, ali obstajajo utemeljeni razlogi za začetek kazenskega postopka. Pritožnik pove, da je objektivno upošteval očitke obeh, tako Srečka Mešička kakor tudi njegove tedanje partnerice, in o vsem tem obvestil ODT Celje. Pritožnik trdi, da Srečko Mešiček očitno ni želel sprejeti preverjenih dejstev, ki so bila drugačna od njegovih prepričanj, saj je kasneje v postopkih večkrat in pri različnih državnih organih oporekal ugotovitvam. Leta 2011 se je Mešiček pritožil tudi nad več postopki, ki so jih vodili kriminalisti in kriminalistke. Pritožbo Srečka Mešička je obravnaval senat za pritožbe pri policiji, ki ga sestavljajo tudi predstavniki zunanje javnosti. Pritožnik je pritožbi priložil dokument Policijske uprave Celje, v katerem je navedeno, da je v tej pritožbeni zadevi Srečka Mešička senat za pritožbe odločil, da je bila pritožba neutemeljena.
Pritožnik nasprotuje trditvam novinarja, da je kot policist spremenil obtožnico Srečka Mešička, saj da obtožnica kot procesni dokument nastopa šele v kazenskem postopku, na katerega pa policija nima nobenega vpliva. Torej je obtožnica akt državnega tožilstva in ne policije, zato so navedbe v članku, da je kot policist spremenil obtožnico, lažne. Pritožnik še navaja, da se je v postopku nesporno ugotovilo, da je Srečko Mešiček naznanil uradno pregonljiva kazniva dejanja, čeprav je vedel in se očitno zavedal, da dejanja niso bila storjena. Po neuradnih podatkih je za storitev teh dejanj bil Srečko Mešiček s sodbo Okrajnega sodišča v Celju spoznan za krivega treh kaznivih dejanj.
Pritožnik trdi, da novinar napačno navaja dejstva, da je zaradi obsodbe ostal brez službe. Odpoved delovnega razmerja naj bi podal že pred samim postopkom delodajalca, in to zaradi izpolnjevanja pogojev za starostno upokojitev.
Pritožnik v pritožbi navaja, da primera ni obravnaval sam, temveč več kriminalistov in kriminalistk, ki so zbirali obvestila Mešičkove partnerke. Navedbe, da je samo pritožnik vplival na ugotovljena dejstva in okoliščine, so zato po mnenju pritožnika neutemeljene. Pritožnik navaja, da Mešičkovih prijav ni obrnil proti njemu, temveč je ukrepal v skladu z zakonom, ker so bili v postopku ugotovljeni znaki drugega kaznivega dejanja. Meni, da so Mešičkove izjave uperjene izključno proti pritožniku z namenom osebnega maščevanja.
V navedenih delih prispevka pritožnik zatrjuje tudi kršitve 2. člena kodeksa. Po mnenju pritožnika ga je novinar neupravičeno imenoval »pokvarjeni policist« ter s tem grobo posegel v njegovo dobro ime in osebno dostojanstvo. Pritožnik navaja, da je v več kot 30 letih dela v policiji dosegal in presegal več kot samo povprečne rezultate svojega dela, za katero je bil večkrat pohvaljen. Pritožnik trdi, da mu je bila z očitanjem kaznivega dejanja in nestrokovnosti storjena nepopravljiva škoda, tako v domačem krogu kakor tudi v strokovni in laični javnosti. Čeprav je postopek pred sodiščem zoper njega zaključen in mu je bila izrečena sankcija za očitano dejanje, pritožnik meni, da to ne dopušča nikomur, da ga na tako zaničevalen način imenuje »pokvarjeni policist«. Prav tako naj bi bila po mnenju pritožnika žaljiva uporaba besedne zveze »individualna moč policista«
Pritožnik navaja, da je bil obsojen za eno kaznivo dejanje, novinar in odgovorni urednik pa sta mu z navedbami, da je storilec številnih kaznivih dejanj, povzročila nepopravljivo škodo v osebnem življenju, lokalni skupnosti in strokovni javnosti. Trdi, da sta mu z lažnimi očitki storitve kaznivih dejanj okrnila njegov ugled in dobro ime, kar je poleg posledic na zdravju in socialnem okolju povzročilo tudi ekonomsko škodo, ki se kaže v nezmožnosti dela po avtorski pogodbi.
V zvezi s tem pritožnik zatrjuje tudi kršitve 3. člena kodeksa, da tako novinar kot odgovorni urednik nista pridobila njegovega odziva pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe. Pritožnik navaja, da sta objava, da je bil pritožnik obsojen, in očitanje kaznivega dejanja z očitnim namenom zaničevanja zgolj poveličevanje in opravičevanje navedb Srečka Mešička, ki je očitno in spretno izrabil medij za osebno maščevanje pritožniku ter ga javno osramotil v očeh javnosti. Pritožnik navaja, da je bil obsojen za eno kaznivo dejanje, z navedbo »Pokvarjeni kriminalist ima na vesti številna kazniva dejanja!« pa mu je novinar neupravičeno očital storitev številnih kaznivih dejanj in mu s tem povzročil nepopravljivo škodo v osebnem življenju, lokalni skupnosti in strokovni javnosti.
Po mnenju pritožnika je huda obtožba tudi to, da naj bi bolj verjel mamicam kot očetom in naj zato ne bi izdal plačilnega naloga na podlagi Mešičkovih navedb.
Pritožnik meni, da novinar v prispevku namenoma zavaja bralca, da je Bernard Ravnak le ena izmed žrtev, in s tem pritožniku očita tako sporno opravljanje dela kot tudi pristransko obravnavanje žrtev. S tem mu očita, trdi pritožnik, da je nestrokovno obravnaval številne primere, s čimer ga želi medijsko linčati.
Pritožnik zatrjuje še kršitev 5. člena kodeksa, vendar v pritožbi ni navedeno, kateri del prispevka naj bi predstavljal nepotrjene informacije, govorice ali ugibanja.
Pritožnik trdi, da sta novinar in odgovorni urednik kršila 10. člen kodeksa v delu prispevka, ko je objavljena fotografija časopisnega članka, na dnu slike pa je podnapis »Pokvarjeni kriminalist ima na vesti številna kazniva dejanja!«. Pritožnik trdi, da je naslov osebno žaljiv, podnapisi pod slikami pa potvarjajo vsebino in ni jasno označena simbolna ali arhivska slika.
Nadalje pritožnik zatrjuje kršitev 16. člena kodeksa, češ da odgovorni urednik ni poskrbel, da bi se oblikovana pravila dosledno uresničevala in je tako dopustil, da so bili vključeni in oblikovani žaljivi komentarji, ki povzemajo elemente spodbujanja k nasilju, grožnjam in osebno žaljivemu naslavljanju pritožnika. Odgovorni urednik prav tako ni poskrbel, da bi bili osebno žaljivi komentarji in komentarji, ki vsebujejo sovražni govor ali spodbujajo k nasilnemu vedenju, v najkrajšem času umaknjeni.
Pritožnik zatrjuje tudi kršitev 17. člena kodeksa. Novinar in odgovorni urednik naj bi jo zagrešila z objavo izjave Srečka Mešička, da mu je pritožnik rekel, da se je tudi sam ločil in da naj dobi dobrega odvetnika, s tem pa sta kršila pravico do zasebnega življenja, kamor spada tudi zakonska zveza, javnosti pa sta s tem posredovala podatek o zakonskem stanu, ki spada v krog pritožnikove intimne sfere. Pritožnik trdi, da je bila s tem škoda storjena ne le njemu, temveč tudi družinskim članom, ki so se v navedbah prepoznali oz. bili prepoznani. Ta člen kodeksa naj bi kršila tudi s senzacionalističnim in neupravičenim razkrivanjem njegove zasebnosti v javnosti, z zbiranjem in objavo informacij, fotografij in posnetkov pa sta mu nepopravljivo škodila, saj navaja, da ni bil nikoli deležen takšne negativne in zaničevalne medijske in javne pozornosti.
Ne novinar ne odgovorni urednik na pritožbo in očitane kršitve nista odgovorila.