Rastislav Rastko Tepina proti Tjaši Slokar Kos, odgovorni urednici POP TV

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Brane Piano (podpredsednik), Irena Brejc, Nataša Štefe, Urban Červek, Peter Merc, Ranka Ivelja (članice in člani), je na seji 24. 2. 2022 v primeru Rastislav Rastko Tepina proti odgovorni urednici POP TV Tjaši Slokar Kos ugotovilo, da urednica ni kršila Kodeksa novinarjev Slovenije.

Primer: Rastislav Rastko Tepina proti Tjaši Slokar Kos, odgovorni urednici POP TV

Rastislav Rastko Tepina (v nadaljevanju pritožnik) se pritožuje zaradi prispevka v oddaji 24UR zvečer, objavljenega 18. 10. 2021 na televizijskem programu POP TV, v katerem je bil objavljen posnetek pogovora med tedanjim gospodarskim ministrom Andrejem Vizjakom in podjetnikom Bojanom Petanom. Pritožnik meni, da je odgovorna urednica Tjaša Slokar Kos s tem, ko je dopustila objavo prispevka, kršila 1., 4., 6., 10., 11., 16. in 18. člen Kodeksa novinarjev Slovenije (v nadaljevanju kodeksa).

Pritožnik meni, da je bil 4. člen kodeksa kršen s tem, da je Tjaša Slokar Kos kot odgovorna urednica dopustila, da so avtorji prispevka zamolčali ključne informacije za razumevanje teme. V prvi vrsti informacijo o tem, da je šlo po mnenju pritožnika za »14 let star nezakonit prisluh, katerega avtentičnost se v prvi objavi sploh ni preverila«. Po mnenju pritožnika je bilo zamolčano tudi dejstvo, da je strokovnjak prvi predvajani posnetek označil za profesionalni ponaredek.

Kršitev 6. člena kodeksa pritožnik v dopolnitvi pritožbe ne konkretizira. Z objavo montiranega ponaredka je bil po mnenju pritožnika kršen 10. člen kodeksa. Pritožnik utemeljuje, da je bil posnetek v ekspertno analizo poslan šele dan po objavi v informativnem programu, s čimer naj bi bil kršen 1. člen kodeksa.

S tem je bila po mnenju pritožnika prikrita informacija, da je ekspert posnetek označil za montiranega, torej za ponaredek. Urednica naj bi zato kršila 11. člen kodeksa, ki pravi, da so plagiati in ponarejanje dokumentov nedopustni. Pritožnik meni, da objava posnetka »nekega 14 let starega pogovora« ni bila v javnem interesu.

Po pritožnikovem mnenju je bilo poročanje v prispevku POP TV v stilu vnaprejšnjega obsojanja ministra Vizjaka, pri čemer je bila po njegovo zamolčana pomembna informacija, da čeprav bi v tem primeru šlo za kakšno od kaznivih dejanj, so vsa že zdavnaj zastarala. Zato naj bi urednica kršila 18. člen kodeksa.

Po mnenju pritožnika je odgovorna urednica kršila tudi 16. člen kodeksa, ki pravi, da odgovorni urednik odgovarja za vsebino komentarja in drugega avdiovizualnega materiala.

Pritožnik se pri utemeljitvi trditev o tem, da je bil objavljeni posnetek montiran, sklicuje na poročanje portala siol.net, kjer so navedli mnenje strokovnjaka za zvok Mitje Krapša, da je možno, da je posnetek tako imenovana lepljenka, torej zmontirana iz več koščkov posnetka.

Urednica Tjaša Slokar Kos se je odzvala na poziv NČR in zavrnila očitke, da je kršila kodeks.

Urednica zatrjuje, da v prispevku niso zamolčali informacij, ključnih za razumevanje obravnavane teme, saj so jasno povedali, da gre za objavo izsečkov iz pogovora, ki je sicer dolg več kot eno uro; da so objavili samo tiste dele pogovora, ki so bili ključni za razumevanje te teme in da pogovor med sogovornikoma ni bil niti zmontiran niti kako drugače zmanipuliran.

Urednica je pojasnila, v kakšnih okoliščinah so novinarji do posnetka prišli. Zatrdila je, da so se pred objavo posnetka posvetovali z odvetniki in forenzičnimi strokovnjaki, ki so jim nedvomno potrdili avtentičnost posnetka, ki je v celoti dolg več kot eno uro. Prepričali so se tudi, da posnetek ni lepljenka. Med več strokovnjaki za zvok so kontaktirali tudi Mitjo Krapša, ki ga navaja pritožnik, vendar so v njegove strokovne reference podvomili. Kot navaja urednica, se je pozneje s forenzično analizo sodnih izvedencev pokazalo, da so imeli prav – da posnetek ni zmanipuliran in da ni lepljenka ter da je bilo mnenje g. Krapša strokovno zelo vprašljivo.

Glede neobjave vira (kršitev 6. člena kodeksa) Tjaša Slokar Kos pojasni, da navedba vira ni bila mogoča, saj je bila objava posnetka in njegovo pridobivanje rezultat večletnega zaupnega odnosa med novinarjem in virom, ki se ne želi javno razkriti in ki se je že večkrat izkazal za popolnoma kredibilnega. Njegovo razkritje bi ogrozilo njegovo varnost in zaposlitev.

Urednica zavrača kršenje 10. člena kodeksa, saj po njenem pritožnik izhaja iz napačne predpostavke, da posnetek ni avtentičen. Z enakim argumentom zavrača kršenje 11. člena kodeksa.

Očitek glede kršenja 16. člena kodeksa, ki zadeva odgovornost za objavljene komentarje in avdiovizualne vsebine, urednica zavrača z argumentom, da je nejasen in da se ne nanaša nanjo.

Glede kršitve 18. člena kodeksa urednica odgovarja, da v prispevku niso trdili, da je minister Vizjak česarkoli kriv. Pogovarjali so se zgolj o politični odgovornosti, ki ni vezana na odločitve sodišč ali drugih organov, ampak je del politične kulture.

Tjaša Slokar Kos navaja, da so se zaradi očitkov o montiranem prispevku po objavi odločili tudi formalno angažirati zapriseženega forenzičnega strokovnjaka, s katerim so sicer že med nastajanjem prispevka intenzivno sodelovali; izdelal je forenzično poročilo, ki so ga objavili. To poročilo je potrdilo, da je posnetek avtentičen.

SKLEP:

Odgovorna urednica POPTV Tjaša Slokar Kos ni kršila 1., 4., 6., 10., 11., 16. in 18. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev: Po mnenju razsodišča ima največ teže očitek pritožnika, da je bil objavljen posnetek zmanipuliran oziroma prirejen, ki pa se je nazadnje s forenzičnim poročilom izkazal kot neutemeljen. Pritožnik sicer urednici očita dejstvo, da so posnetek predvajali, preden so pridobili omenjeno poročilo, povrhu pa zamolčali mnenje enega od strokovnjakov, češ da je posnetek prirejen.

NČR meni, da je imelo uredništvo dovolj zanesljive informacije, da je posnetek avtentičen. To so sklepali na podlagi vzpostavljenega zaupanja do anonimnega vira, ki je posnetek priskrbel, na podlagi posvetovanja z drugimi strokovnjaki za zvok in na podlagi poznavanja konteksta, v katerem je posnetek nastal.

NČR meni, da predhodna pridobitev forenzičnega mnenja zapriseženega izvedenca ni nujna pred objavo posnetka in ni v skladu z običajno novinarsko prakso v Sloveniji. Povrhu je naknadno pridobljeno forenzično mnenje (katerega izdelava zahteva precej časa) pritrdilo sklepu uredništva, da je posnetek avtentičen in da je bilo mnenje enega od strokovnjakov za zvok, na katerega se sklicuje pritožnik, netočno.

Prav tako ne drži očitek pritožnika, da v prispevku avtorji niso navedli, kdaj je prisluh nastal. V prispevku je novinarka jasno povedala, da gre za dogajanje iz leta 2007, ko je bila na oblasti prva Janševa vlada.

Zaradi vsega navedenega NČR ugotavlja, da ni prišlo do kršitve 4. člena kodeksa, po katerem bi novinarji gledalcem zamolčali ključne informacije za razumevanje teme.

Prav tako NČR ne ugotavlja kršitve 1. člena kodeksa, saj meni, da so novinarji pred objavo prispevka dovolj natančno zbrali informacije in niso objavili netočnih informacij.

Glede kršitve 6. člena kodeksa se NČR strinja z urednico, da je zaščita vira informacije upravičena, razkritje vira pa niti ni nujno za razumevanje zgodbe, zato ne ugotavlja kršitve omenjenega člena kodeksa.

Ker posnetek ni bil plagiat, NČR ne ugotavlja kršitve 10. in 11. člena kodeksa. Prav tako ne kršitve 16. člena kodeksa, saj očitek ni konkretiziran oziroma iz pritožbe ni jasno, na kakšen način naj bi urednica kršila omenjeni člen.

Po mnenju NČR avtorji prispevka niso ugotavljali kazenske odgovornosti udeleženih v objavljenem pogovoru, ampak so govorili o politični odgovornosti, ki jo je treba razumeti bistveno širše. Zato navedbe o zastaranju morebitnih kaznivih dejanj, ki bi lahko izhajale iz prispevka, v tem primeru niso relevantne. Objava posnetka je smiselna prav zaradi politične odgovornosti takratnega in aktualnega ministra Vizjaka ter konteksta, v katerem je posnetek nastal, kar je v prispevku tudi prikazano. NČR zato ne ugotavlja kršitve 18. člena kodeksa.