Jurij Žurej proti Neva Blazetič (Primorske novice)

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Tatjana Pirc (predsednica), Brane Piano (podpredsednik), Igor Vobič, Vanja Tekavec, Jure Tepina, Ranka Ivelja in Manica Janežič Ambrožič (članice in člani), je na seji 13. 6. 2024 v primeru Jurij Žurej proti Neva Blazetič, Primorske novice, ugotovilo, da je novinarka kršila Kodeks novinarjev Slovenije.

Primer: Jurij Žurej proti Neva Blazetič, Primorske novice

Dr. Jurij Žurej (v nadaljevanju pritožnik) se je pritožil zaradi članka Neve Blazetič (v nadaljevanju novinarke) z naslovom Pretresi v sončnem Kaninu se ne nehajo, objavljenem v Primorskih novicah 8. 11. 2023. Očita ji kršitev 1. člena Kodeksa novinarjev Slovenije (v nadaljevanju Kodeksa).

V izpostavljenem (modro obarvanem) delu članku je navedeno: »Na dan je prišlo, da sta predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja in občinski svetnik Žurej in Gorjanc poslovna partnerja v podjetju Soča Trenta d.o.o. od leta 2001.« V samem članku pa piše: “Zapletena ozadja. Pred kratkim je prišlo na dan, kar smo tudi v Primorskih novicah preverili in je po javnih podatkih črno na belem, da sta predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja in občinski svetnik Žurej in Gorjanc poslovna partnerja v podjetju Soča Trenta od leta 2001. Ustanovitelja podjetja sta bila oba, direktor je Gorjanc, Žurej pa prokurist. Čeprav je Žurej predlagal Gorjanca v nadzorni svet Sončnega Kanina, ne sončnemu Kaninu ne občinskemu svetu ni povedal, da je z Gorjancem poslovno povezan. Žurej to zanika. Včeraj je pojasnil, da je v podjetje vpleten od leta 2022, ko sta se pridružili še dve partnerici.” V nadaljevanju je v članku navedena trditev Žureja, da je občina Bovec od vsega začetka vedela za podjetje Soča Trenta, in še, da Žurej poudarja: “Saj so bili njeni predstavniki na naših parcelah. Saj so morali vedeti od koga so. Nikoli nismo poslovali z občino ali z njo povezanimi osebami in na ta račun nikoli nismo dobili premoženjskih koristi.”

Pritožnik navaja, da ga je novinarka poklicala 7. 11. 2023 po 16.uri in mu v telefonskem pogovoru prebrala očitke, ki da jih je pošiljal eden od občinskih svetnikov. Kot je zapisal, je novinarki pojasnil, da podatki, ki jih je navajala, ne držijo, in ji povedal, kdo je ustanovil družbo, kdaj je bila ustanovljena in kdaj je vstopil v lastniško strukturo. V pogovoru je tudi navedel – tako pritožnik –, da obstajajo javno dostopne baze podatkov, kjer je možno vse podatke preveriti. Izrecno naj bi po svojih besedah navedel AJPES, sodni register, ERAR. K temu je dodal, da si novinarka lahko ogleda tudi originalne dokumente z notarsko overjenim dokumentom z vsemi navedenimi podatki.

Pritožnik nadalje navaja, da je bila novinarka po telefonu nekorektna, nespoštljiva in da kljub večkratnim opozorilom, da podatki, ki jih navaja, ne držijo, in da lahko vpogleda v originalne dokumente, se je sklicevala na AJPES, kjer da so na voljo podatki, s katerimi razpolaga. Navedla je še, je zapisal pritožnik, da ji lahko odgovore pošlje kot odgovor na elektronsko sporočilo. SMS (priložen k pritožbi) mu je poslala ob 16.45 in v njem navedla svoj elektronski naslov. Pritožnik je zapisal, da ji je odgovoril takoj, ko se je s poti vrnil domov; odgovor je poslal ob 17.59. V njem je ponovno, tokrat pisno, pojasnil, da ne drži podatek, da sta z Gorjancem družbo Soča Trenta d.o.o. ustanovila leta 2001, navedel je, kdo je družbo ustanovil, kdo in kdaj je vstopil v lastniško strukturo in kdaj je sam vstopil vanjo. Navedel je podatke iz javno dostopnega Erarja. Novinarka je prejem odgovora potrdila (na dan objave članka, 8. novembra 2023 ob 6.51 zjutraj), a je vseeno v članku, tako pritožnik, “zavestno, namerno in naklepno” navedla napačen podatek, na katerem je zgradila zgodbo. V članku tudi ni nikjer navedla, da je od pritožnika dobila ustna in pisna pojasnila. Kasneje se za objavo napačnih podatkov, čeprav je bila opozorjena, da so napačni in v katerih uradnih evidencah jih lahko preveri, ni opravičila, ni priznala napake in je ni popravila. S tem je po mnenju pritožnika kršila 1. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.

Novinarka je odgovorila.

Novinarka je pojasnila, da je modro obarvani, izpostavljeni del v članku nastal v postopku urejanja članka, pri čemer ni sodelovala, in da je članek nastajal »v zelo omejenem času«. Za odstop članov nadzornega sveta Sončnega Kanina, med njimi predsednika Marka Gorjanca, je izvedela “kmalu zatem, ko je župan Valter Mlekuž 7. novembra 2023 (dan pred objavo članka, op. NČR) dobil na mizo odstopne izjave”. Zato je morala poklicati še župana, da ji je povedal, kaj se dogaja. V članku je navedla njegovo izjavo. Novinarka je tudi v odgovoru NČR zatrdila, da je zapisala, “kar smo na Primorskih novicah preverili in je po javno dostopnih podatkih črno na belem”, da sta torej Žurej in Gorjanc ustanovitelja Soče Trenta od leta 2001. Ob tem je zapisala: “V Bizi (Žureju sem pomotoma rekla Ajpes) sem videla (prilagam fotografijo). Piše Soča – Trenta d.o.o. – ustanovitelja Marko Gorjanc (direktor) in Jurij Žurej (prokurist). To sem napisala. Za dodatno raziskovanje ni bilo časa.”

Novinarka je v odgovoru razsodišču še razložila, da je nekaj dni pred objavo članka dobila v roke pismo Mihe Sotlarja, pravnika in občinskega svetnika, ki ga je poslala članom občinskega sveta. “Je zelo dolgo pismo, polno najrazličnejših navedb, tudi glede relacij med Žurejem in Gorjancem, da sta družbo Trenta ustanovila 28. novembra 2001, in glede tega, ali bi Žurej smel ali ne glasovati o nadzornem svetu družbe Sončni Kanin, ki je v 100-odstotni lasti občine Bovec, itd. V takratni preobremenjenosti zaradi pisanja o poplavah na Tolminskem, terenskega dela in še pisanja od drugih zadevah, sem ga preletela, ga nisem preštudirala. V zadevo se sploh nisem nameravala spuščati, je zapleteno. Sem se pa spraševala, kaj je vse to, kaj je na tem”.

Po presenečenju zaradi odstopa članov nadzornega sveta je vseeno poklicala Jurija Žureja, “da vsaj okvirno pojasnimo in da pove svojo plat”, da pa ji “je pravil”, da ni ustanovitelj, ona pa je “istočasno brala na Bizi, da je”. Ob tem je ponovno navedla, da “ni bilo ne časa ne prostora za poglabljanje v zapleteno snov”.

V članku je “v okviru možnega prostora”, napisala Žurejevo zanikanje: “Včeraj je povedal, da je v podjetje vpleten od leta 2022, ko sta se pridružili še dve partnerici. Kot pravi, je Občina Bovec od vsega začetka vedela za podjetje Soča Trenta.” In tudi trditev, ki jo je poudaril Žurej: “Saj so bili njeni predstavniki na naših parcelah. Saj so morali vedeti, od koga so. Nikoli nismo poslovali z občino ali z njo povezanimi osebami in na ta račun nikoli nismo dobili premoženjskih koristi.” Novinarka je še dodala, da je Žurej pismo oddal ob 18. uri (pritožnik navaja podatek 17.59 in pojasnjuje, da je bil v času telefonskega pogovora z novinarko na poti in se je še moral vrniti domov), takrat pa je bil članek, kot je navedla novinarka, “že oddan, zamujala sem”. Ko je pismo zjutraj (na dan objave članka, op. NČR) videla, pa je ugotovila, “da je dolgo in da predstavlja pravzaprav odgovor na pisanje Mihe Sotlarja (pravnika in občinskega svetnika, op. NČR)”.

Takoj dopoldne je zato poklicala takratno izvršno urednico Veroniko R. Ženko in ji preposlala Žurejev odgovor, dodala njegovo telefonsko številko in jo prosila, da se pogovorita, kako naprej; ali je treba kaj dodatnega objaviti v časopisu, popraviti ali se dogovoriti o objavi v pismih bralcev. “To sem prepustila uredništvu. Jaz dodatnih navodil nisem dobila,” piše novinarka v odgovoru. Veronika R. Ženko ji je “pred dnevi” povedala, da mu je ponudila možnost popravka in objavo njegovega odgovora v pismih bralcev. Žurej naj bi ji odgovoril, da bo premislil, a se ji ni več oglasil. Nekaj prej so prejeli tudi pismo Mihe Sotlarja; razmišljali so, da bi objavili obe pismi skupaj. Ker se Žurej ni več oglasil, niso objavili ne enega ne drugega. Novinarka je še dodala, da v 40-letnem novinarskem delu ni “niti za hip pomislila, da bi komurkoli namensko škodovala ali namensko zavajala”. Svojemu odzivu na pritožbo je priložila celoten odgovor Jurija Žureja, v katerem je zavrnil tudi več očitkov iz pisma Mihe Sotlarja.

Žurej je v tem odgovoru novinarki med drugim še poudaril, da so klici v poznih popoldanskih urah, ko “moramo odgovoriti v uri ali manj”, v nasprotju s kodeksom in zakoni.

SKLEP:

Novinarka Neva Blazetič je kršila 1. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev: Novinarka je kršila 1. člen Kodeksa. Čeprav jo je Jurij Žurej ustno in pisno opozoril, da z Markom Gorjancem leta 2001 nista ustanovila podjetja Soča Trenta, d.o.o., kot je zatrjevala, in da sta v njegovo lastništvo vstopila šele aprila 2022. Opozoril jo je še, da lahko to preveri tudi v javno dostopnih bazah podatkov, a je vseeno objavila napačne podatke. Novinarkine navedbe, da je bila v stiski s časom, da se je z objavo članka mudilo, da je bilo Žurejevo pismo dolgo, da ni imela časa za raziskovanje, da je tudi Sotlarjevo pismo samo preletela, da se v zadevo sploh “ni nameravala spuščati”; da je pomotoma zamenjala portal Bizi z Ajpesom in da je bila preobremenjena s poročanjem o poplavah na Tolminskem, po mnenju razsodišča ne morejo biti olajševalne okoliščine. Nasprotno: tovrstne okoliščine in ravnanja nikoli ne smejo biti opravičilo za objavo nepreverjenih in napačnih podatkov, še posebej, ko je novinar(ka) ustno in pisno jasno opozorjen(a), da njeni podatki ne držijo.

Razsodišče je že večkrat v stališčih in razsodbah poudarilo, da morajo novinarji svojim sogovornikom omogočiti, da lahko – tudi za spletno objavo članka – odgovorijo v razumnem roku. Novinarka je SMS s svojim elektronskim naslovom pritožniku poslala ob 16.45. Pritožnik ji je odgovoril ob 17.59, v uri in četrt. Zelo hitro torej. Toda novinarka ni počakala na njegov odgovor. Videla ga je šele naslednji dan, ko je bil članek že objavljen. Kot rečeno, okoliščine, ki jih je navedla novinarka, ne morejo opravičiti dejstva, da je objavila napačne podatke in da jih niti kasneje, ko je ali bi lahko ugotovila, da so napačni (da torej ne drži, da sta Jurij Žurej in Marko Gorjanc ustanovila podjetje Soča Trenta in da sta poslovna partnerja v njem od leta 2001 …), v članku ni popravila ali vsaj zahtevala, da se popravijo. To, da se je obrnila na izvršno urednico in ji prepustila nadaljnje dogovarjanje s pritožnikom, ne more biti argument za odvezo odgovornosti, ki jo po Kodeksu ima kot novinarka.