4. 12. 2024

Anica Šoštarič proti odgovorni urednici Adriani Gašpar ter novinarjema Andreju Bedeku in Juretu Kljajiću, Vestnik.svet24.si

Razsodba/Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (NČR), v sestavi v sestavi Tatjana Pirc, predsednica, Brane Piano, podpredsednik, Sonja Merljak Zdovc, Damijana Žišt, Vanja Tekavec in Manica Janežič Ambrožič je na seji, ki je potekala 14. 11. 2024 v primeru Anica Šoštarič proti Adriani Gašpar, Andreju Bedeku in Juretu Kljajiću odločilo, da novinarja in urednica niso kršili Kodeksa novinarjev Slovenije (Kodeks).

Primer: Anica Šoštarič proti direktorici in odgovorni urednici Adriani Gašpar, novinarju Andreju Bedeku in novinarju Juretu Kljajiću (Vestnik.svet24.si)

Anica Šoštarič (pritožnica) se pritožuje zaradi prispevka Stanovski kolegi Anici Šoštarič po več disciplinskih postopkih slekli togo , ki je bil 16. 5. 2024 objavljen na spletnem portalu Vestnika.
Urednici in novinarjema očita kršitve 1. , 2. , 3. , 4. , 5. , 12. ,13. ,14. , 16. in 18. člena kodeksa.

Vsem trem očita kršitev 1. člena, ker da so objavili nepreverjene informacije. Trdi, da je še zaposlena na tožilstvu in da disciplinski postopek proti njej ni končan in pravnomočen. To naj bi novinarju Bedeku pojasnil predsednik disciplinskega sodišča. Navaja še, da se Bedek ni podpisal kot avtor, temveč je podpisan Kljajić, urednica pa je dopustila objavo takšne vsebine. Pritožnica zavrača navedbe, da bi kdaj zapustila kraj prometne nesreče in da se ni »slabo obnašala«, temveč so se drugi do nje, kljub temu pa je Bedek po njihovem naročilu neresnice objavil.

Kršitev 2. člena avtorju očita, ker je žaljivo predstavljal podatke, ko je zapisal, da naj bi ji stanovski kolegi kot prvi tožilki v Sloveniji »slekli togo«. S tem je namigoval, da bo dobila odpoved, to pa je zavajajoče, saj na delovnem in socialnem sodišču še teče njena tožba proti delodajalcu v zvezi z delovnim mestom, inšpektorat za delo pa obravnava kršitev njenih pravic.
Trditev, da je zapustila kraj nesreče zaradi alkoholiziranosti, je po njenem prepričanju huda obtožba in kršitev 3. člena, saj objavljena trditev ne drži. Tudi Bedeku je po telefonu pojasnila, kakšna je razlika med tem, da ni opravila preizkusa, in tem, da so ji bile kršene pravice in je zato zahtevala strokovni odvzem krvi in prisotnost odvetnika, a ji zahteve niso odobrili.
Novinarja Bedek in Kljajić sta po mnenju pritožnice kršila 4. člen, ker je Kljajić zamolčal, čeprav je vedel, da je bila dan pred objavo potrjena za odvetnico. To torej ne pomeni, da so ji »slekli togo stanovski kolegi«, temveč je sama že prej sprevidela, da ji bo predpostavljeni onemogočal, da bi kandidirala za vodjo in bi sama dala odpoved, piše pritožnica, ki dodaja, da potrditev nujno še ne pomeni, da bo slekla tožilsko togo, saj se o tem še ni odločila.

Pritožnica pravi, da je novinar kršil 5. člen, ker na začetku prispevka ni opozoril, da objavlja nepotrjene informacije, govorice ali ugibanja. To je zapisal šele v nadaljevanju, pojasnjuje pritožnica.

Gašpar, Bedek in Kljajić so po mnenju pritožnice kršili 12. člen, ki prepoveduje nedovoljen način zbiranja podatkov oz. morajo takšno ravnanje in razloge zanj, kadar gre za informacije, ki so za javnost izrednega pomena, predstaviti javnosti. Objavili so novico, ki ni izrednega pomena. Obenem ni jasno, kako so prišli do podatkov o disciplinskem postopku. Nanašajo se tudi na njeno zasebno življenje in niso informacije izrednega pomena. Da informacije o postopku do pravnomočnosti niso dostopne javnosti, je bil Bedek tudi opozorjen, je zapisala pritožnica.

Novinarjem pritožnica očita kršitev 14. člena, saj nikoli ni privolila v slikovno snemanje, nasprotno, pri svojem delu in »izven delovnega mesta« je novinarjem slikanje in objavo svojih fotografij vedno prepovedala.

Odgovorni urednici očita kršitev 16. člena, saj odgovarja za vsebino komentarjev na spletni strani. O tem mora oblikovati pravila, piše pritožnica. Komentar bralca v zvezi s postopkom, ki je v nasprotju s pravili, bi morala umakniti, saj disciplinski postopek še ni končan. Zaradi objave spornega prispevka v Vestnik.si, meni pritožnica, je bil tudi na spletnem portalu Slovenskih novic objavljen prispevek z njeno fotografijo.

Novinarju očita kršitev 18. člena, saj bi moral opozoriti, da odločitev o njej ni pravnomočna. Na to je opozoril le »v drobnem tisku« in sicer, da kar pišejo »ni potrjeno ne zanikano«.

Pritožnica ob očitkih o kršitvah kodeksa navaja še druge očitke novinarju Bedeku in nadrejenim. Meni, da je bilo njeno ravnanje kvečjemu moralno vprašljivo, za kar je (bila) obravnavana na komisiji za etiko in integriteto in v disciplinskem postopku, novinarji pa so s svojim pisanjem škodili njeni družini in tožilski organizaciji.

Urednica Adriana Gašpar in novinar Jure Kljajić nista odgovorila na pritožbo, Andrej Bedek pa je nanjo odgovoril:

Andrej Bedek (novinar) pojasnjuje, da prekrške pritožnice za portal Vestnik.si in časopis Vestnik spremlja od njenega prometnega prekrška februarja 2019, zadnji prispevek o njej pa je napisal 16. avgusta 2024 in sicer o tem, da je postalo pravnomočno, da pritožnici odvzamejo tožilsko funkcijo. Novinar poudarja, da je vse od objave prvega prispevka prejemal klice in grožnje pritožnice, da mu bo uničila kariero, tožila za odškodnino in da pozna vse na Novinarskem častnem razsodišču, ki mu bo odvzelo licenco.

Novinar pravi, da je vsakič, ko je od uradnih institucij (Okrožno državno tožilstvo Murska Sobota, Vrhovno državno tožilstvo, Policijska uprava Murska Sobota) pridobil podatke o tožnici in jih preveril pri več med seboj nepovezanih virih, pritožnici telefoniral in jo prosil za komentar. Svojih prekrškov ni komentirala, pogosto pa je govorila, da je žrtev v službi. Ko jo je vprašal, ali lahko o tem predstavi argumente, sta se večkrat dogovorila za srečanja, na katera pa ni nikoli prišla.

V zvezi s prispevkom, objavljenim 16. 5. 2024, novinar pojasnjuje, da je ABE okrajšava njegovega imena in priimka, Jure Kljajić pa je zgolj avtor fotografij. Novinar piše, da je prispevek pripravil na podlagi odgovorov disciplinskega sodišča pri Vrhovnem državnem tožilstvu, informacij več med seboj nepovezanih virov ter izjave predsednika disciplinskega sodišča, ki je potrdil, da gre za prvi takšen primer v Sloveniji. Za komentar je več dni poskušal priklicati pritožnico, vendar se na telefonske klice ni odzvala.

Očitke pritožnice, da si je njene prekrške izmislil, zavrača in pojasnjuje, da mu je v prejšnjih telefonskih pogovorih prekrške priznala, saj da je žrtev sodelavk in svojega nadrejenega.
Glede očitkov, da je zamolčal, da je bila potrjena za odvetnico, pojasnjuje, da je 24. 5. 2024 o tem objavil prispevek , v katerem je povzel uradne odgovore Odvetniške zbornice Slovenije.
Glede pritožničinega navajanja, da so Slovenske novice objavile njene fotografije, novinar meni, da v tem delu pritožbe ni pravi naslovnik. Že pred letom 2019 so začeli upoštevati njeno željo, za portal Vestnik.si. in časopis Vestnik je niso fotografirali in nikoli niso objavili njene fotografije.

Novinar pravi, da je vse prispevke v zvezi s pritožnico pripravil v skladu z novinarskim kodeksom. Novinar je priložil tudi odgovore Odvetniške zbornice Slovenije s 27. 7. 2024 in disciplinskega sodišča pri Vrhovnem državnem tožilstvu z 21. 8. 2024 na svoja poizvedovanja.

SKLEP:

Novinarji Adriana Gašpar, Andrej Bedek in Jure Kljajić niso kršili 1., 2., 3., 4., 5., 12., 14. in 18. člena Kodeksa novinarjev Slovenije. Glede kršitve 13. in 16. člena razsodišče ni moglo odločati.

Obrazložitev:
Novinar je zapisal, da so stanovski kolegi pritožnico razrešili kot tožilko, da pa se je pritožila in odločitev še ni pravnomočna. Informacijo je preverjal pri predsedniku disciplinskega sodišča, ki ni razkril podrobnosti, ni pa postopka zanikal. Postopek proti pritožnici mu je torej potrdil njen predpostavljeni. Pred objavo je informacije poskušal večkrat preveriti pri pritožnici, ki pa se ni odzvala na telefonske klice. Tudi pritožnica mu v pritožbi ne očita, da ni poskušal pridobiti njenega odziva. Novinar Bedek ni kršil 1. člena kodeksa. Z objavo prispevka tudi urednica Gašpar ni kršila 1. člena kodeksa.

Očitek, da Bedek članka ni podpisal in da je podpisan novinar Kljajič, ne more predstavljati kršitve 1. člena kodeksa. NČR je kljub temu proučilo opremo prispevka in ugotovilo nasprotno. Bedek je, kakor pri večini svojih prispevkov na portalu Vestnik.si, podpisan s kraticami ABE, Kljajič pa je avtor fotografije sedeža tožilstva. Kljajič ni bil avtor prispevka in ni kršil 1. člena.
V nadaljevanju je NČR kljub mestoma nejasni pritožbi o tem, kateremu izmed treh novinarjev pritožnica očita kršitve posameznih členov kodeksa, glede na dejstvo, da je Bedek odgovoril na pritožbo in potrdil avtorstvo, obravnaval morebitne kršitve novinarja Bedeka.

Drži očitek, da je Bedek prispevek objavil pred pravnomočnostjo odločitve o odvzemu tožilske funkcije pritožnici. Pritožnica pravi, da še nista končani tudi njena tožba proti delodajalcu in postopek po njeni prijavi inšpektoratu, da so ji kršene pravice. Novinarjev zapis, da naj bi jo stanovski kolegi kot prvo tožilko pri nas razrešili, po mnenju razsodišča ni osebno žaljiv. Novinar je na začetku prispevka zapisal, da ukrep še ni pravnomočen in da se je Anica Šoštarič pritožila, njen nadrejeni pa mu je potrdil, da bi v primeru razrešitve šlo za prvi takšen primer v Sloveniji. NČR je presodil, da novinar Bedek ni kršil 2. člena kodeksa. Razsodišče pa dopušča možnost, da pritožnica zapis subjektivno dojema kot žaljivega, vendar je pritožnica oseba na javni funkciji, na katero jo imenuje vlada, zato mora prenesti tudi javno kritiko.

Trditev, da je zapustila kraj nesreče zaradi alkoholiziranosti, bi lahko bila huda obtožba, za katero je potreben odziv prizadetega. Bedek v odgovoru navaja, da pritožničine težave zaradi opitosti, domnevno tudi na delovnem mestu, spremlja od leta 2019. Pritožnica priznava, da sta z Bedekom v preteklosti o tem govorila po telefonu in mu je pojasnila razliko med zavrnitvijo preizkusa in tem, da so ji bile kršene pravice in je zahtevala strokovni odvzem krvi in prisotnost odvetnika, a ji zahteve niso odobrili. Sama potrjuje, da je Bedek o tem od nje pridobil odziv. Ali in kako ga je v prejšnjih prispevkih zapisal, ni predmet te pritožbe. Je pa novinar tudi pred objavo obravnavanega prispevka poskušal pridobiti odziv pritožnice, a ga ni dobil, kar je v članku zapisal: »Kako komentira odločitev svojih stanovskih kolegov, smo želeli Anico Šoštarič vprašati sami, a je bila za naše klice nedosegljiva.« V odgovoru na pritožbo novinar pravi: »Za komentar sem, kot vedno, poklical Anico Šoštarič, vendar se na več telefonskih klicev v več dneh ni odzvala.« Ker je novinar poskušal pridobiti odziv pritožnice in je to v prispevku pojasnil, ni kršil 3. člena.

Novinarja Bedek in Kljajić sta po mnenju pritožnice kršila 4. člen, ker je Kljajić zamolčal, čeprav je vedel, da je bila dan pred objavo potrjena za odvetnico. Kljajič po mnenju razsodišča ni kršil 4. člena, saj ni avtor zapisa, Bedek pa tega ni mogel zamolčati, saj ni bilo res. Ko je po objavi prispevka preverjal pri Odvetniški zbornici, je prejel odgovor, da pritožnica še ni potrjena in vpisana v razvid odvetnikov, da pa teče upravni postopek v zvezi s tem. Bedek je v prispevku, objavljenem teden dni kasneje, zapisal, da želi pritožnica postati odvetnica. Tudi sama v pritožbi pravi, da se za odvetniški poklic še ni odločila, torej za odvetnico tudi ni mogla biti potrjena. Novinar Bedek zato ni kršil 4. člena.

Pritožnica pravi, da bi moral novinar na začetku prispevka opozoriti, da gre za nepotrjene informacije in Bedeku očita kršitev 5. člena. Vendar je novinar zapisal, da njegove informacije niso v celoti potrjene. 5. člen ne zapoveduje, da bi moral to storiti na začetku prispevka, zato Bedek ni kršil 5. člena.

Pritožnica urednici Gašpar ter novinarjema Bedeku in Kljajiću očita kršitev 12. člena, ki prepoveduje nedovoljen način zbiranja podatkov, če pa informacij, ki so za javnost izrednega pomena, ni mogoče pridobiti drugače, mora svoje ravnanje in razloge zanj predstaviti javnosti. Razsodišče ni prepoznalo morebitnih nedovoljenih načinov zbiranja podatkov. Bedek v odgovoru na pritožbo navaja, da je imel vire, ki jih novinarju ni treba razkriti, njihove informacije pa je preverjal. Ne gre torej za nedovoljen način zbiranja podatkov. Če novinar do informacij, ki do pravnomočnosti uradno niso dostopne javnosti, pride prej, to samo po sebi ne pomeni nedovoljenega načina zbiranja informacij. Gašpar in Kljajič nista bila avtorja prispevka, zato nista mogla kršiti kodeksa, Bedek pa ni kršil 12. člena.

Pritožnica ni obrazložila, s čim in kako naj bi novinar kršil 13. člen, zato razsodišče očitka ni obravnavalo.

Očitek, da so trije novinarji kršili 14. člen, ker jim ni nikoli dovolila slikovnega snemanja, ne drži, saj je niso fotografirali in niso objavili njenih fotografij. Tudi če bi jih, na narokih pa bi sodišče novinarjem dovolilo snemanje, bi pritožnica kot državna tožilka takšno željo lahko izrazila, ne bi pa mogla novinarjem snemanja prepovedati v nasprotju z dovoljenjem sodišča. Gašpar, Kljajić in Bedek niso kršili 14. člena.

Pritožnica urednici Gašpar očita kršitev 16. člena, saj da odgovarja za vsebino komentarjev in bi morala o tem oblikovati pravila ter umakniti komentarje bralcev, ki bi bili z njimi v nasprotju. NČR je ugotovil, da uredništvo ima oblikovana pravila komentiranja in so objavljena na spletni strani . Pritožnica tudi ni navedla, da bi v skladu s pravili zahtevala umik komentarja, ki je zanjo sporen, tudi ne, kateri komentar naj bi bil v nasprotju s pravili. Zato o očitkih v zvezi s 16. členom razsodišče ni moglo odločati.

Pritožnica pravi, da je bil zaradi prispevka na portalu Vestnik.si tudi na portalu Slovenskih novic objavljen prispevek z njeno fotografijo. Te objave ni mogoče očitati novinarjem portala Vestnik.si.

Pritožničin očitek novinarju Bedeku, da je kršil 18. člen, ker je le v »drobnem tisku« ter z zapisom »da ni potrjeno ne zanikano« navedel, da odločitev o pritožnici še ni pravnomočna, ne zdrži. Na to je opozoril in je to zapisal, torej Bedek ni kršil 18. člena, saj ta ne določa, v katerem delu prispevka mora novinar na to opozoriti.

Gradivo primera
Obravnavani členi
Medij
Akterji
Povezane vsebine
Arhiv razsodb