Razsodba/Stališče NČR DNS in SNS
Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (NČR), v sestavi Brane Piano (podpredsednik), Peter Merc, Sonja Merljak Zdovc, Vanja Tekavec, Igor Vobič, Damijana Žišt je na seji 23. 4. 2026 v primeru Franci Rainer proti novinarjem Marjanu Vešligaju, Danijelu Posleku, Ksenji Tratnik, Luki Robidi, T.K.B. in Igorju E. Bergantu odločilo, da novinarji niso kršili Kodeksa novinarjev Slovenije.
Primer: Franci Rainer proti Marjanu Vešligaju, Danijelu Posleku, Ksenji Tratnik, Luki Robidi, T.K.B. in Igorju E. Bergantu, RTV Slovenija
Povzetek pritožbe
Franci Rainer (pritožnik) se pritožuje zaradi prispevkov Kdo v Bosni ima moč uveljaviti zakon? in Dodikova udeležba na mednarodni konferenci o boju proti antisemitizmu dvignila veliko prahu , ki sta bila objavljena 25. in 28. 3. 2025 na spletnem portalu Radiotelevizije Slovenija. Novinarjem Marjanu Vešligaju, Danijelu Posleku, Ksenji Tratnik in Luki Robidi očita kršitev 1. , 2 , 3. , 4 , 16.a in 20. člena Kodeksa novinarjev Slovenije (kodeks).
Za prispevek s 25. 3. 2025 Kdo v Bosni ima moč uveljaviti zakon jim očita kršitev 1. člena, ker je omenjena »srbska entiteta«, čeprav v BiH ni srbskih entitet – obe entiteti sta bosansko-hercegovski, multietnični in ne pripadata eni etnični skupini. Iz prispevka je razumeti, kakor da »med entitetama v BiH obstaja meja, kamor naj bi oblasti entitete Republike Srbske poslale svoje ljudi«. Novinarji napake niso odpravili, piše pritožnik.
Tudi kršitev 2. člena jim očita zaradi omenjanja srbske entitete. Po njegovem navedba ni resnična, je osebno žaljiva ter je diskriminatorna do ostalih etničnih skupin in vseh državljanov BiH.
Zaradi omenjanja srbske entitete in z enako obrazložitvijo kot za 1. in 2. člen pritožnik očita novinarjem tudi kršitev 3. člena, saj javnosti uporaba te besedne zveze ni pojasnjena, kar je po mnenju pritožnika »grob novinarski napad na multietnični karakter BiH«, njene entitete in vse državljane.
Z enako obrazložitvijo novinarjem očita tudi kršitev 4. člena in dodaja, da prispevek zamolči, da sta entiteti multietnični in ne pripadata samo eni etnični skupini. Pritožnik pojasnjuje, da je bila prav ideologija srbske entitete osnova za etnični pregon ostalih etničnih skupin in genocid. Po njegovem v prispevku navedena dejstva niso resnična, so osebno žaljiva, diskriminatorna do ostalih etničnih skupin in do vseh ostalih državljanov BiH ter ne predstavljajo dejanskega stanja.
Tudi očitek o kršitvi 16.a člena pritožnik razlaga enako kot pri prejšnjih členih in novinarjem očita, da niso poskrbeli za predstavitev dejanskega stanja in popravke neresničnih, zavajajočih in žaljivih vsebin.
Povsem enako utemeljuje tudi očitek o kršitvi 20. člena ter dodaja, da »novinar zavestno in namenoma pripiše entiteto le eni od etničnih skupin«.
Za prispevek z 28. 3. 2025 Dodikova udeležba na mednarodni konferenci o boju proti antisemitizmu dvignila veliko prahu pritožnik novinarjem očita kršitve 1., 2, 3., 4, 16.a in 20. člena kodeksa z enakimi obrazložitvami kot za prispevek s 25. 3. 2026.
Pritožnik dodaja, da avtor in uredniki niso objavili popravka neresničnih dejstev, opravičila prizadetim in niso odpravili »nekompetentnega šovinističnega novinarskega pisanja« … Kršitve očita avtorjem prispevkov zaradi neresničnih zapisov, urednikom pa zaradi objave prispevkov. Navaja imena avtorjev, za imena za objavo odgovornih urednikov Televizije Slovenija, Radia Slovenija in spletnega portala MMC RTVS pa od NČR pričakuje, da jih bo razsodišče samo identificiralo.
Na pritožbo so odgovorili odgovorni urednik Prvega programa Radia Slovenija RTV Slovenije Danijel Poslek, odgovorna urednica uredništva za nove medije Multimedijskega centra RTV Slovenije Ksenja Tratnik in novinar Igor E. Bergant.
Danijel Poslek na pritožbo odgovarja v svojem in v imenu novinarjev Marjana Vešligaja in Luke Robide. Pravi, da so »po principu metonimije« v podnaslovu prispevka s 25. 3. 2025 Kdo v Bosni ima moč uveljaviti zakon na spletni strani »preimenovali en izraz v drugega«, čeprav izraza srbska entiteta v radijski oddaji, po kateri je nastal prispevek na spletni strani, ni. Novinarski zapisi tujih medijev to besedno zvezo uporabljajo kot sinonim za Republiko Srbsko. V dokaz trditve dodaja več povezav na tovrstne prispevke: https://www.bbc.com/news/world-europe-60240767,
https://apnews.com/article/bosnia-serb-dodik-removed-election-separatist-sarajevo-6af8a3073e4851996a6ca2f270d0e659,
https://www.ft.com/content/6315e978-8491-11db-87e0-0000779e2340, https://transcripts.cnn.com/show/ampr/date/2010-04-15/segment/01,
https://www.france24.com/fr/europe/20250809-bosnie-herz%C3%A9govine-destitu%C3%A9-le-leader-serbe-milorad-dodik-d%C3%A9fie-l-%C3%A9tat-central,
https://www.courrierdesbalkans.fr/Bosnie-Herzegovine-Republika-Srpska-le-spectre-de-la-secession?utm_source=chatgpt.com,
https://taz.de/Konflikt-in-Bosnien-und-Herzegowina/!6075709/, https://www.das-parlament.de/aussen/europa/bosnien-in-der-krise.
Očitek o kršitvi 1. člena zavrača kot neutemeljen, saj ne gre za napako; uporabili so izraz, ki ga tudi druge domače in tuje novinarske hiše. Tudi očitek o kršitvi 2. člena zavrača, saj prispevek ne vsebuje nekorektnega, osebno žaljivega predstavljanja podatkov in dejstev. Kot neutemeljenega zavrača očitek o kršitvi 3. člena, ker prispevek ne vsebuje hudih obtožb. Zavrača tudi očitek o kršitvi 4. člena, saj novinar ni zamolčal informacij, ki so ključne za razumevanje obravnavane teme, nasprotno, celoten prispevek je namenil politični krizi v Bosni in Hercegovini, da bi čim bolj natančno pojasnil kompleksnost tamkajšnjih političnih razmer. Zavrača očitek o kršitvi 16a. člena, saj je prispevek namenjen predstavitvi dejanskega stanja v Bosni in Hercegovini, z izrazom srbska entiteta pa ni šlo za objavljanje neresničnih, zavajajočih ali žaljivih vsebin. Tudi očitek o kršitvi 20. člena zavrača kot neutemeljen, saj novinar v prispevku ni uporabil narodnostnih, rasnih, spolnih, starostnih, verskih, geografskih ali drugih stereotipov ter podrobnosti, ki bi bile povezane s položajem ali osebnimi okoliščinami posameznikov in skupin.
Ksenja Tratnik odgovarja na očitke o kršitvah v prispevkih s 25. 3. 2025 Kdo v Bosni ima moč uveljaviti zakon in z 28. 3. 2025 Dodikova udeležba na mednarodni konferenci o boju proti antisemitizmu dvignila veliko prahu. Zavrača vse očitke o kršitvah kodeksa. Njen odgovor je prepis odgovora Danijela Posleka, čeprav Poslek odgovarja samo na prvo pritožbo pa njen odgovor zajame obe pritožbi, saj je pritožnik drugo pritožbo zasnoval na prepisu očitkov iz prve pritožbe.
Igor E. Bergant odgovarja na očitke v zvezi s prispevkom z 28. 3. 2025 Dodikova udeležba na mednarodni konferenci o boju proti antisemitizmu dvignila veliko prahu na spletni strani. Kršitve kodeksa zavrača. Pojasnjuje, da je prispevek prepis napovedi in njegovega prispevka v Dnevniku TV Slovenija z istega dne. Domneva, da je prav zato naveden med avtorji prispevka na spletni strani, čeprav on ni avtor prispevka. V televizijskem prispevku ni uporabil za pritožnika sporne besedne zveze – povezava nanj je tudi na spletni strani ob besedilu prispevka . V prispevek na spletni strani je vključena tudi voditeljičina napoved televizijskega prispevka, ki jo praviloma sestavita urednik in voditelj oddaje. Zato, odgovarja, je trditev, da je z uporabo besedne zveze »srbska entiteta« kršil kodeks, napačna.
Čudi ga, da je NČR na podlagi pritožbe začelo postopek. Trditev, da je besedna zveza »srbska entiteta« v novinarskem poročanju sporna, je po njegovem absurdna, še posebej, ker je bila uporabljena v kontekstu poročanja o predsedniku Republike Srbske, ki je opredeljen kot politik iz Bosne in Hercegovine. V publicističnem jeziku se za države in ozemlja namesto uradnih imen pogosto uporabljajo opisne besedne zveze – tudi iz stilističnih razlogov in zaradi želje po večji razumljivosti besedila, npr. »slovenska država« namesto Republika Slovenija, čeprav ni samo slovenska oziroma država Slovencev, pa »judovska država« namesto država Izrael, čeprav tam ne žive samo Judi ali pripadniki judaizma, pa tudi »Rusija« namesto Ruska federacija, in »ameriški predsednik« namesto predsednik ZDA, čeprav je iz konteksta jasno, da ne gre za predsednika ameriške celine …
Novinar pravi, da je v kontekstu poročanja o Bosni in Hercegovini izraz »srbska entiteta« jasno razumljen kot entiteta skupne države, v kateri se večina prebivalstva opredeljuje za Srbe, izraz pa se je – ne samo v slovenščini – uveljavil tudi zaradi imena entitete. Zato po njegovem mnenju gre za povsem običajno in profesionalno rabo publicističnega jezika in se mu ne zdi primerno, da NČR takšne pritožbe ne zavrne ali da pritožniku brez obravnave pritožbe samo ne pojasni, da pritožba ni ustrezno utemeljena.