Jurij Žurej proti Denisu Sabadinu, Primorske novice

Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Tatjana Pirc (predsednica), Brane Piano (podpredsednik), Ranka Ivelja, Manica Janežič Ambrožič, Peter Merc, Damijana Žišt, Vanja Tekavec (članice in člani), je na seji 16. 4. 2026 v zadevi Jurij Žurej proti Denisu Sabadinu, Primorske novice, ugotovilo, da Denis Sabadin ni kršil Kodeksa novinarjev Slovenije.

Primer: Jurij Žurej proti Denisu Sabadinu, Primorske novice

Jurij Žurej novinarju Primorskih novic (PN) Denisu Sabadinu očita kršenje Kodeksa novinarjev Slovenije v prispevku »V Bovcu je odstopila direktorica občinske uprave«, objavljenem 3. 6. 2025, in v napovedi članka, objavljeni na naslovnici istega dne, z naslovom V Bovcu se vrstijo odpovedi. Novinar naj bi kršil 1., 2., 3., 4. in 13. člen Kodeksa novinarjev Slovenije (kodeks). Domnevne kršitve je pritožnik opisal v štirih točkah: pod točko 1, ki jo je poimenoval »neomogočanje odgovora in skrivanje identitete«, je utemeljeval kršitve 1. in 13. člena, pod točko 2 kršitev 3. člena, pod točko 3 kršitev 1. člena (navajanje napačnih informacij) in pod točko 4 kršitev 1., 2., 3. in 4. člena Kodeksa.

Točka 1
Pritožnik je podrobno opisal komunikacijo z novinarjem. Navaja, da je 2. 6. 2025 ob 16:59 prejel klic z neznane številke. Ker je bil v tem času službeno zadržan, vodil je sestanke, je poslal samodejni odgovor (Sorry, I can’t talk right now), na katerega klicatelj ni odgovoril. Na neznano številko je poklical ob 20:49. Po telefonu se je odzval Denis Sabadin, ki se mu je predstavil kot novinar Primorskih novic in mu povedal – tako pritožnik – da je hotel od njega komentar o odstopu direktorice občinske uprave, a da je članek že v tisku. Da je prispevek objavljen tudi na spletu, kjer bi lahko dodal njegovo (Žurejevo) izjavo, mu ni omenil. Po telefonskem pogovoru je pritožnik novinarju »zaradi zavarovanja dokazov in vsebine pogovora« poslal SMS (navajamo ga nelektoriranega): »Spoštovani, ob 16:59 sem prejel vaš klic. Ob 20:49 sem ko sem prišel z delovnega mesta vrnil klic. Povedali ste mi da ste novinar Primorskih novic in da ste želeli komentar na odstop direktorice in njene izjave vendar da je članek sedaj že v tisku. Povedal sem, da se izjave in obtožbe skladno s kodeksom novinarske etike ne objavljajo brez možnosti da oseba odgovori in ima čas za odgovor in da se članki v komentar ne dajejo popoldne. Opozoril sem tudi na prakso novinarskega častnega razsodišča in Primorskih novic z dne 26. 6. 2024 in da ponovno kršite kodeks. Objavljanje novic, kjer se krši ugled in čast in striktno neporočanje v skladu s standardi in ponudba da objavite naše izjave, ko je škoda že narejena je kršitev zakonodaje in hkrati ni korektno do oseb, ki jih v članku navajate. O nadaljnjih ukrepih se bomo odločili ko bomo prebrali prispevek. S spoštovanjem, dr. Jurij Žurej, MBA.« Pozneje so prispevek povzeli tudi drugi mediji, zurnal24 z naslovom »Predlagam, da dobite drugega pajaca za opravljanje tega dela«.

Naslednjega dne, 3. 6. 2025 ob 9:34, je novinar pritožniku poslal SMS z naslednjo vsebino (navajamo ga nelektoriranega): »LP kot sem vam že pojasnil v pogovoru, vas še enkrat prosim za kratek komentar pisma direktorice bovške občinske uprave. Ko ste me v ponedeljek zvečer poklical in sem vas prosil za izjavo, ste takoj povedali, da boste sprožili ustrezne postopke, v kolikor ne boste zadovoljni. To me je zelo presenetilo, saj prispevka sploh niste prebrali. Kakorkoli, prosim vas za komentar napisanega v pismu direktorice. Če ga morda niste dobili, sporočite, pa vam ga pošljem, S spoštovanjem, Denis Sabadin/primorske novice.

Pritožnik je novinarju na SMS odgovoril ob 11:45. Sporočil mu je, da bo »zaradi kršitve zakona in kodeksa etike novinarjev sprožil postopek«, po odločitvi DNS pa »nadaljeval s postopki v skladu z zakonom«. Novinarju je očital, da je v prispevku objavil »dokazane neresnice«, ki bi jih lahko, če bi poslušal sejo, že sam ugotovil. Dodal je še: »S tem ste krnili moj ugled in čast in mi naredili škodo, ki je ne bi bilo, če bi postopali skladno z zakonom in kodeksom.« Pritožnik meni, da so bile informacije v večjem delu prispevka lažne (pod točko ena jih ne konkretizira) in da je bil namen članka diskreditacija, saj da to ni bil prvi primer takšnega delovanja Primorskih novic. (Opisal je primer Jurij Žurej proti Neva Blazetič, PN, v katerem je NČR ugotovil kršitev zaradi nerazumno kratkega časa za odgovor. Žurej je odgovoril v uri in četrt, a novinarka odgovora vseeno ni objavila.) Ker mu novinar ni dal možnosti, da isti dan odgovori na trditve v izjavi direktorice, ki so po novinarjevem mnenju letele nanj, ter poda dokumente in dokaze, da navedeno ne drži, je po pritožnikovem mnenju kršil 1. člen. Kršitev 1. člena utemeljuje tudi z novinarjevo domnevno napačno navedbo funkcij, ki jih zaseda.

13. člen naj bi novinar kršil, ker na SMS (generično sporočilo Sorry, I can’t talk right now) ni odgovoril, ni se predstavil in ni povedal, kaj želi. Ni mu povedal, da obstaja spletna izdaja, ki bi jo lahko takoj popravil. Rekel naj bi mu, da naj, če mu kaj ni všeč, poda popravek in svoje komentarje. Zatrjuje, da iz SMS-sporočila, ki mu ga je novinar poslal naslednje jutro (3. 6. 2025), ponovno izhaja, da je od njega želel le komentar »pisma direktorice občinske uprave« (najbrž je imel v mislih pismo direktorice, v katerem ga ta omenja, op. NČR), ne pa tudi komentarja in izjave na vse navedbe, ki so se nanašale nanj v prispevku. Novinarju očita, da je »evidentno navajal lažne novice«, »zavajal javnost« in v članku »zavestno lagal glede izpolnjevanja kriterijev, ki jih zahteva Kodeks novinarjev Slovenije«. Kot je pojasnil, popravka ni napisal, ker da mediji popravkov ne objavljajo, »ko že povzročijo škodo, se želijo pogajati , kaj in koliko so pripravljeni objaviti, nikoli pa niso pripravljeni popraviti škode«.

Točka 2
Tretji člen naj bi novinar kršil, ker ni poskušal pridobiti odziva na ustrezen način, čeprav so v prispevku hude obtožbe zoper njega in druge osebe. Novinar je zapisal: »Za komentar obtožb smo poklicali tudi Jurija Žureja, a se včeraj na naše klice ni odzval.« Pritožnik pojasnjuje, da je od novinarja dobil le en klic (ob 16:59), z neznane številke, da se je takoj odzval (z generičnim SMS-sporočilom) in da ni prejel nobenega odgovora, »ne kdo kliče, ne kaj želi in ne da sem predmet članka«. Navedba novinarja, da se na klice ni odzval, je po njegovem lažniva iz več razlogov. Ni bilo več klicev, bil je en sam, na svoj SMS ni prejel nobenega odziva, kar po njegovem pomeni, da »novinar ni imel absolutno nobenega namena pridobiti informacije in jih uporabiti«.

Točka 3
Novinar naj bi 1. člen kršil z navajanjem več napačnih informacij. Po pritožnikovem mnenju ne drži zapisano na naslovnici: »Razmere v Bovcu so zaradi različnih pogledov na razvoj kaninskega zimsko-športnega centra napete.« Ta »podatek« ne drži, dokazuje pritožnik, ker občinski svet ni sprejel še nobene odločitve po ali v katero smer bo šel razvoj. Nato podrobno pojasnjuje politično-upravna dogajanja in vlogo komisije, ki jo vodi – Komisije za Novi Kanin. Ta komisija, ki ima nalogo ugotoviti možnosti razvoja, je od občinske uprave zahtevala izvedbo naročila študije, v kateri bodo opisane možnosti razvoja s stališča pravnih možnosti, ekonomskih kriterijev, pravnih posledic različnih opcij itd. Zatrjuje, da ni nobenih nesoglasij glede tega, da je takšna študija potrebna. Komisija, ki jo vodi, je takšno študijo že naročila, kot predsednik je zahteval njeno javno objavo. Če bi si novinar ogledal sejo (z dne 29. 5.), navaja, bi videl, da je občinski svet sprejel sklep, da se morajo javno objaviti vsi zapisniki, vsa pisna komunikacija, vsi posnetki Komisije za Novi Kanin in da je občinska uprava brez pravne podlage to onemogočala. Sam je to večkrat zahteval, v prid večje transparentnosti je pripravil tudi spremembe poslovnika občinskega sveta, piše pritožnik.

Netočen naj bi bil zapis na 3. strani: »V zvezi z upravljanjem Kanina je prišlo do novih preobratov. Odstopila je direktorica bovške občinske uprave Katarina Barbara Ostan Koren, prav tako pa je Uroš Sovdat sporočil, da ne bo sprejel ponujenega direktorskega mesta v podjetju Sončni Kanin.« Pritožnik v zvezi s tem odlomkom zatrjuje, da ne na podlagi posnetka seje ne na podlagi pisma direktorice, v katerem ta obvešča o svojem odstopu, ni mogoče sklepati, da je odstop direktorice občinske uprave kakorkoli povezan z upravljanjem Kanina. Trdi tudi, da o imenovanju Sovdata ni odločal občinski svet, temveč nadzorni odbor družbe Sončni Kanin. Dodaja, da je nadzornik, ki je pred 15. 5. 2025 novinarjem PN posredoval podatek o izboru Sovdata za direktorja (ki nato pogodbe ni podpisal, op., NČR), kršil zakon o gospodarskih družbah, kazenski zakonik in zakon o varstvu osebnih podatkov. Pojasnjuje, da je na to opozoril na omenjeni seji občinskega sveta in zahteval, da pooblaščenec nadzornega sveta zoper kršitelja vloži prijave na ustrezne organe in da se uvede civilna odškodninska odgovornost zoper navedeno osebo. Pritožnik še meni, da je objava izbranih kandidatov na razpisu, dokler ne poteče rok za pritožbo in ni sklenjena pogodba o delovnem razmerju, znak popolnega nespoštovanja zakonodaje in da bi tudi mediji morali paziti, da je ne kršijo. Tako ne bi lastnika družbe Sončni Kanin posredno spravljali v kazenske in civilne postopke. Ker družba ni solventna, dodaja, bo namreč na koncu vse stroške plačala občina.

Netočnosti naj bi vseboval tale odlomek: »V bovški občinski politiki se že nekaj mesecev, če ne še dlje, krešejo mnenja o načinu upravljanja in investiranja v smučišče Kanin, ki je že nekaj let zaprto. Na četrtkovi seji je župan Valter Mlekuž s svojimi idejami ostal v manjšini.« Pritožnik trdi, da je iz posnetka seje jasno razvidno, da si je novinar navedene podatke izmislil, kajti ne župan ne občinska uprava na seji nista podala niti enega predloga. Zatrjuje: »Pravzaprav še nikoli niso podali niti enega pisnega dokumenta s kakršnimkoli predlogom, tudi direktorica na sestankih Komisije za novi Kanin ni dala niti enega pisnega komentarja ali predloga.« Je pa iz posnetka seje po njegovem mnenju razvidno, da je občinska uprava blokirala delo Komisije za Kanin in Komisije za novi Kanin. Novinarja v pritožbi poziva, naj citira točno minuto seje oziroma pokaže vsaj eno idejo župana. Svetniki bi bili tega zelo veseli, ker bi imeli o čem razpravljati in jim ne bi bilo treba opravljati dela namesto župana in zaposlenih, je zapisal.

Netočen naj bi bil ta zapis: »Pred izbiro investitorja bo sicer potekal javni razpis, za katerega je župan trdil, da bi moral imeti obliko javnega natečaja, člani komisije, ki jo sicer vodi prav Jurij Žurej, pa so menili, da ni tako.« Pritožnik pojasnjuje, da je bila Komisija za Kanin ustanovljena z namenom, da se začnejo priprave za izdelavo projektne dokumentacije in pozneje gradbenih in uporabnih dovoljenj za smučišče Kanin, kar je bil pogoj za sodelovanje vlade RS pri reševanju smučišča; komisijo je ustanovil župan. Toda občinska uprava ni pripravila nobene dokumentacije ali izvedla drugih nalog, zato je Komisija za Kanin sama pripravila dokument za izdajo javnega naročila za izdelavo projektne dokumentacije za oživitev in prenovo smučišča Kanin, vključno z zamenjavo krožne kabinske žičnice in sedežnice Veliki Graben. Pritožnik med drugim poudarja, da nikoli ni bil član te komisije (dr. Žurej je predsednik Komisije za novi Kanin) in da nikoli ni trdil, da občinska uprava ne deluje v skladu z zakonom, temveč »da je sklep o objavi javnega naročila in mnenje, da je razpis in dokumentacija skladno z zakonom mnenje občinskega sveta, ki je bil kot sklep sprejet soglasno«. Občinska uprava, trdi, je ovirala delo obeh komisij. Pritožnik na podlagi navedenega meni, da novinar ne pozna zakonodaje, ne preverja dejstev in ne zahteva podatkov. K temu dodaja, da so vlogo nadzornega sveta družbe Sončni Kanin, ki ga vodi Adis Hrovat, prevzeli občinski svetniki, ker se nadzorni svet družbe ni sestal. Obstajal naj bi tudi sum, da izbrani nadzorniki niso bili pozvani k opravljanju funkcije.

Novinarju očita, da je netočnost zagrešil v zapisu: »Občinski svet je sicer dal soglasje k imenovanju novega direktorja Sončnega Kanina Uroša Sovdata, ki je bil nedavno kot najprimernejši kandidat izbran na razpisu, a je slednji sporočil, da te funkcije ne bo opravljal.« Soglasja ni dal občinski svet, temveč nadzorni svet, »katerega predsednik nisem jaz, ampak Adis Hrovat«, je zapisal ob tem.

Točka 4
Kršitve 1., 2. , 3. in 4. člena pritožnik ugotavlja v zapisu: »’Zaradi stalnih potreb po zagovarjanju svojega strokovnega, vestnega in zakonitega dela, dela med vikendi, popoldanskega dela, zaradi nadomeščanja več uslužbencev z moje strani, zaradi linča, ‘lova na čarovnice’ in pritiskov, ki se izvajajo nad menoj s strani določenih občinskih svetnikov Občine Bovec, podajam svojo odpoved delovnega razmerja z mesta direktorice občinske uprave Občine Bovec,’ je direktorica bovške občinske uprave Katarina Barbara Ostan Koren zapisala v pismu, ki ga je poslala občinskim svetnikom in sodelavcem občinske uprave in smo ga pridobili v uredništvu Primorskih novic.« Sporen naj bi bil tudi mednaslov Prst je usmerila v Jurija Žureja. Kršenje kodeksa pritožnik ugotavlja še v nadaljevanju zapisa: »Ko je zapisala »določeni občinski svetniki« je imela v mislih predvsem dr. Jurija Žureja. ‘Razprava z dr. Žurejem, ki očitno nima najmanjše empatije ali občutka za zdravo komunikacijo, ni mogoča,’ je zapisala v pismu.«

Pri dokazovanju kršitev pritožnik podrobno opiše (domnevno) slabo delo občinske uprave. Med drugim je izpostavil, da se občinska uprava ni odzvala na opozorila, da streha telovadnice v izgradnji ogroža varnost ljudi; streha se je nato res začela rušiti, nastalo naj bi za več milijonov škode. V zvezi s tem navaja dopis, pod katerega se je podpisala direktorica občinske uprave Katarina Barbara Ostan Koren in v katerem je zatrdila, da je uslužbenka Cecilija Avsenik (njena mama, op. NČR) »po pregledu zadeve, o kateri pišete« vsa dela opravila »skladno z veljavno zakonodajo in potrebno skrbnostjo«. Pritožnik piše, da so jo na seji občinskega sveta opozorili, da svetniki niso prejeli kazenske prijave zoper Cecilijo Avsenik in da bi se morala izločiti iz odločanja o odgovornosti svoje matere. Da je navedeno vzrok za odstop direktorice in ne on sam, pritožnik izrecno ne zapiše.

V nadaljevanju pritožnik še enkrat podrobno opiše, česa vsega občinska uprava ni naredila, na primer na področju komunale, in kaj vse je opozicijska Lista za Posočje zahtevala, pa ni dobila. Zatrdil je tudi, da zaradi slabega dela občinske uprave stojijo vsi postopki reševanja Kanina. Novinarju očita, da ni predstavil druge plati kljub temu, da so vsi podatki javno dostopni, da ni preverjal točnosti informacij, da je bil naklepno žaljiv, saj je izjavo direktorice (o pritožnikovem pomanjkanju empatije) dal izpostavljeno v kvadrat, ga obarval in ga objavil dvakrat. Novinar naj bi tudi zavestno zamolčal ključne informacije za članek: da obstajajo sumi kršitev zakonodaje, sumi storitev kaznivih dejanj, družinske povezanosti in kršitev veljavne zakonodaje, velika gospodarska škoda in številne druge nepravilnosti.

Odgovor novinarja
V imenu novinarja Denisa Sabadina sta odgovor pripravila odvetniška pisarna Velkaverh & Štravs & Podgornik in odvetnica Špela Bauman (v nadaljevanju novinar).
Novinar vse očitke zanika. Pojasnjuje, da na samodejni odgovor (Sorry, I can’t talk right now) ni takoj reagiral, saj da je vsakomur jasno, da je oseba, ki pošlje tak odgovor, tista, ki nato vrne klic. Točno to je pritožnik tudi storil. Ker prej očitno ni mogel govoriti po telefonu, so njegovi očitki, da ga ni skušal kontaktirati in da se ni predstavil, nesmiselni, meni novinar. Vsakomur naj bi bilo tudi jasno, da ga ni mogel poklicati drugače kot z »neznane številke«, saj prej z njim ni nikoli govoril. To, da je govoril z njim ob 20:49, kaže prej na vestnost pri opravljanju svojega dela. Takrat se je pritožniku tudi predstavil, kar pomeni, da 13. člena ni kršil. Poleg tega iz pritožbi priloženih posnetkov sporočil novinarja in pritožnika jasno izhaja, da je novinar že v telefonskem pogovoru prosil za komentar pisma direktorice občinske uprave, nato pa ponovno v SMS-sporočilu. Da pritožniku v večernem telefonskem pogovoru ni omenil, da je ali bo članek objavljen tudi na spletu, je po novinarjevem mnenju brezpredmetno, ker tako ali tako ni hotel ničesar povedati.

Očitki glede 3. člena so popolnoma neutemeljeni, navaja novinar. V konkretnem primeru »več kot očitno« ni šlo za hude obtožbe. Pritožnik tudi ni pojasnil, kaj naj bi bile hude obtožbe v objavljenem prispevku. Mogoče je le sklepati, da meni, da gre za izjavo direktorice, ki se nanaša nanj, kar je tudi edini del članka, ki se nanaša neposredno nanj (gre za očitek direktorice o pomanjkanju empatije). Novinar poudarja, da je to izjavo le navedel, sicer pa direktorica pritožnika ni obtožila storitve kakšnega kaznivega dejanja, prekrška, česarkoli pravno spornega. Podala je le svoje mnenje o delu s pritožnikom: očita mu težavnost pri komunikaciji. Pri tem ni bila žaljiva: gre le za mnenje ene politične osebe o drugi politični osebi. Poleg tega je dr. Žurej relativno javna osebnost. Novinar je pri objavi zasledoval le cilj obveščenosti javnosti oziroma javni interes, saj gre pri odstopu direktorice in razmerju med nosilci izvršne in zakonodajne oblasti v občini za zadevo, o kateri imajo občani pravico biti obveščeni. Tudi to, da je izjava direktorice objavljena dvakrat, v tekstu in posebej, ne more predstavljati žalitve ali hude obtožbe. Glavni predmet članka so razmere v lokalni politiki v Bovcu, o katerih so številni mediji že večkrat poročali, in ne pritožnik, poudarja novinar. Kot pravi, je ne glede na to, da ni šlo za hude obtožbe, vseeno poskušal kontaktirati pritožnika ter pridobiti njegov pogled na vsebino članka in na razloge direktorice za odstop, a se pritožnik ni oglasil. Novinar meni, da ni imel nobenega razloga, da bi objavo članka zadržal, saj, kot rečeno, ni šlo za hude obtožbe, temveč le za mnenje ene politične osebnosti o drugi. Resničnost drugih informacij je preveril pri drugih virih. Novinar še opozarja, da v 3. členu kodeksa piše, da mora novinar odziv na hude obtožbe pridobiti pred objavo članka, sicer pa takoj ko je to mogoče. Prav to je storil še isti večer, a se pritožnik na njegovo prošnjo ni odzval: odgovoril ni ne po telefonu ne po SMS-sporočilih. Mu je pa, tako zapiše novinar, dal vedeti, da bo v vsakem primeru, ne glede na vsebino članka, vložil pritožbo. V drugem SMS ni pojasnil, kaj ne drži. Trditve o domnevni škodi za pritožnika, posegu v čast in dobro ime, diskriminaciji, po mnenju novinarja niso relevantne. Novinar navaja, da pritožnik po objavi članka ni zahteval popravka in da mu je možnost, da objavijo popravek, predlagal tudi sam.

Da je v prispevku zapisal, da se pritožnik »na klice« ni odzval, novinar pa je opravil le en klic, je po novinarjevem mnenju zgolj »stvar besed«. Dejstvo je, da je novinar poskušal kontaktirati pritožnika, a mu to ni uspelo, kar je v prispevku tudi pojasnil. Neutemeljeni so tudi očitki, da naj novinar ne bi povedal, da obstaja tudi spletna verzija članka. Sprašuje se, kaj bi sploh lahko spremenil, če pa pritožnik ni želel podati nobenega vsebinskega odgovora, ampak je bil njegov prvi odziv, še preden je videl članek, grožnja s pritožbo.

Glede domnevne kršitve 4. člena novinar zagotavlja, da je preveril resničnost in verodostojnost vseh informacij v članku. Pridobil je potrditev Uroša Sovdata, da ponujenega mesta direktorja ni prevzel. Informacijo, da je bovški župan s svojimi stališči ostal v manjšini, je povzel iz članka STA, objavljenega 30. 5. 2025, dan po seji občinskega sveta. To so, navaja, povzeli številni slovenski mediji, tudi Primorske novice, do objave članka pa ni nihče trdil česarkoli drugačnega. Novinar je priložil tudi članek na rtvslo.si Vlada naj bi o vstopu v obnovo Kanina odločala čez dva tedna, v katerem piše, da je župan pridobil pravna mnenja in meni, da bi morali razpisati javni natečaj (in ne javnega naročila, kot je sklenil občinski svet). V tem članku tudi piše, da Komisija za novi Kanin ocenjuje nasprotno: da javni natečaj ni potreben. Novinar še dodaja, da je informacije črpal tudi iz uradnega sporočila za javnost Občine Bovec, sicer pa da je zelo težko odgovoriti na pritožnikove navedbe, saj navaja izredno nejasno, ali pa sploh ne, katere informacije naj ne bi bile točne. Poleg tega članku v večjem delu »pripisuje vsebino in pomen, ki iz članka sploh ne izhajata«.

Novinar zavrača tudi očitek, da naj bi pritožniku pripisal funkcije, ki jih ne opravlja. Iz članka izhaja le dvoje: da je pritožnik član občinskega sveta in da vodi občinsko Komisijo za novi Kanin; oboje je potrdil tudi pritožnik sam. Iz konteksta pa je razvidno, da je tudi glede stavka »… člani komisije, ki jo vodi prav Jurij Žurej, pa so menili, da ni tako,« mišljena Komisija za novi Kanin in ne Komisija za Kanin.

Glede pritožnikove navedbe, da je napačno zapisal, da je soglasje k imenovanju Uroša Sovdata podal občinski svet, in ne nadzorni svet, novinar pojasnjuje, da je sam pritožnik v pritožbi zapisal, da je vlogo nadzornega sveta družbe Sončni Kanin prevzel občinski svet. »Gre torej za en in isti organ, za povsem iste osebe.« Poleg tega so v Primorskih novicah že 16. 5. 2025 pojasnili, da je vlogo nadzornega sveta prevzel občinski svet, enako informacijo je našel tudi v uradnem sporočilu Občine Bovec. Novinar poudarja, da ni imel nobenega razloga, da ne bi verjel uradnemu dokumentu bovške občine.

Glede očitka pritožnika, da je neupravičeno oziroma napačno navedel, da so razmere v Bovcu zaradi različnih pogledov na razvoj kaninskega zimsko-športnega centra napete, novinar poudarja, da se te trditve ne nanašajo osebno na pritožnika, in zato ni razloga, da bi bile predmet obravnave v konkretnem postopku, sicer pa ta trditev v celoti drži. Že sam odstop direktorice in dejstvo, da izbrani kandidat za direktorja ni prevzel funkcije, kaže na napete razmere. Poleg tega tudi pritožnik navaja, da je občinska uprava onemogočala objavo dokumentov in posnetkov, kar je zahteval kot predsednik Komisije za novi Kanin, in da je občinska uprava blokirala delo obeh komisij. Razmere so torej »več kot očitno« bile napete, ugotavlja novinar.

Kar zadeva (nejasne) očitke v drugi alineji 3. točke, da je netočno navajal, da je prišlo do novega preobrata, novinar v odgovoru pojasnjuje, da je v zadnjih letih v zgodbi o Kaninu večkrat prišlo do preobrata, prav tako pomeni preobrat tudi dejstvo, da je odstopila direktorica občinske uprave in da Uroš Sovdat ni sprejel ponujene funkcije. Pritožnikove razlage o kršitvah nadzornikov so po novinarjevem mnenju nepotrebne, saj niso bile predmet prispevka. Na pritožnikovo navedbo, da odstop direktorice nima nobene zveze z upravljanjem Kanina, s katero utemeljuje kršitev kodeksa, odgovarja, da je pritožnik sam navedel, da je direktorica odstop podala po seji občinskega sveta, 29.5.2025, na kateri so bila obravnavana tudi številna vprašanja glede Kanina, na primer, da občinska uprava od 26.9 2024 do seje ni pripravila vsebine razpisa za Kanin, ki ga je nato morala pripraviti komisija svetnikov, pa da občinska uprava ni izvedla sklepov Komisije za novi Kanin in podobno. »Iz samih trditev pritožnika tako jasno izhaja, da tudi če bi bilo v članku navedeno, da je prav tematika Kanina eden od razlogov za odstop direktorice (kar ni), bi bilo to dejstvo resnično.« Novinar ob tem ponovno poudarja, da pritožnik sploh ne pojasni, katera od informacij v članku naj ne bi bila pravilna.

Tudi informacija, da se »krešejo« mnenja o načinu upravljanja in investiranja v smučišče Kanin, drži, kot je jasno iz povedanega, odgovarja novinar. Točna je tudi navedba v prispevku, da je bovški župan Valter Mlekuž ostal v manjšini s svojimi idejami. Župan je namreč zagovarjal javni natečaj, Komisija pa javno naročilo; tudi to informacijo je novinar dobil iz uradnega sporočila bovške občine, v katerem so zapisali, da je direktorica občinske uprave obrazložila pravno mnenje, po katerem mora občina glede nove trase žičnice izvesti javni natečaj, v sklepu 1 pa piše, da se javno naročilo objavi na portalu. Pritožnikova navedba, da župan na seji ni izpostavil svojega mnenja, po oceni novinarja odraža pretiran formalizem, saj da je bilo vsakomur jasno, da mnenje župana (in občinske uprave) ni bilo sprejeto. Zato tudi ni relevantno, kaj je kdo rekel v kateri minuti seje občinskega sveta.

Očitano kršitev 4. člena kodeksa, po katerem novinar ne sme zamolčati ključnih informacij o obravnavani temi, novinar zavrača kot neutemeljeno. Ta točka pritožbe se tako ali tako nanaša na izjavo direktorice, to pa je že pojasnil. Znova navaja, da je vse zapisane informacije preveril pri številnih verodostojnih virih in da so resnične. Obširno navajanje, kaj vse je bilo obravnavano na seji občinskega sveta, je popolnoma nerelevantno in na to niti ne more odgovoriti. Glede tematike Kanina pa vse drži. Novinar poudarja, da ni zamolčal nobene informacije, za katero bi vedel in bi bila ključna za razumevanje te teme. O družinski povezanosti med direktorico in njeno mamo sploh ni ničesar vedel, ta tudi ni povezana z obravnavanim člankom. Tudi komunikacije in odnosov med nekdanjo vodjo občinske uprave, inšpekcijskimi službami, investitorji, županom itd. ni poznal. Sicer pa bi lahko pritožnik ta svoj pogled predstavil novinarju, ko ga je ta večkrat prosil za njegovo stališče, a tega ni storil. Novinar dodaja, da ni nikjer zasledil suma nekakšnih kaznivih dejanj, kršitve zakonodaje, velike gospodarske škode, kar bi bilo kakorkoli povezano z vsebino članka. Sicer pa so trditve pritožnika tako pavšalne, da jih sploh ni mogoče preveriti.

Novinar zavrača tudi očitek o kršitvi 2. člena, ki določa, da se mora novinar izogibati žaljivemu predstavljanju podatkov in dejstev. Ob tem poudarja, da v členu piše »izogibati«, kar pomeni, da ne gre za splošno prepoved. Novinar zatrjuje, da v članku ni objavil nobenega svojega pogleda ali mnenja, temveč je le posredoval dejstva in izjavo direktorice, pri tem pa nikakor ni bil žaljiv. Opozarja tudi, da gre v tem primeru za polemiko med političnima osebama in da je Jurij Žurej politik, član opozicijske Liste za Posočje, občinski svetnik in predsednik občinske komisije. Kot tak je relativno javna osebnost in mora biti pripravljen na kritiko svojega dela. Sicer pa zapisano mnenje direktorice ni bilo ne nesramno ne žaljivo.