Novinarsko častno razsodišča, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Vili Einspieler (predsednik), Gojko Bervar (podpredsednik), Nada Ravter, Davorin Koron, Alma M. Sedlar, Ranka Ivelja (člani) je na seji 22. maja 2008 v primeru Varuh človekovih pravic proti novinarju in odgovornemu uredniku Slovenskih novic, Jaroslavu Jankoviču in Marjanu Bauerju, ugotovilo, da sta kršila Kodeks novinarjev Slovenija.
Primer: Varuh človekovih pravic proti Jaroslavu Jankoviču in Marjanu Bauerju, Slovenske novice
Tone Dolčič, namestnik Varuha človekovih pravic, je zoper ravnanje več novinarjev in odgovornih urednikov vložil skupno pritožbo Varuha človekovih pravic. V medijskih prispevkih naj bi v nasprotju z novinarskim kodeksom pri poročanju o družini Strojan ravnali Jaroslav Jankovič in Marjan Bauer (Slovenske novice), Vesna Vujinovič in David Irgolič (Radio Center), Bojan Rajšek, Petra Bezjak in Peter Jančič (Delo) ter Eva Kobe, Mojca Širok, Rajko Gerič in Katja Stamboldžioski (RTV Slovenija). V tej razsodbi NČR presoja ravnanje novinarja Jaroslava Jankoviča in odgovornega urednika Marjana Bauerja.
Namestnik Varuha človekovih pravic v pritožbi ocenjuje, da so avtorji oziroma odgovorni za objavo v medijskih prispevkih nedopustno in grobo posegli v zasebnost in osebnostne pravice vrste oseb, zlasti v zasebnost in osebnostne pravice otrok. Opozarja, da to velja ne glede na voljo staršev, ki naj bi se strinjali z objavo določenih informacij. Pritožnik tudi meni, da za razkritje osebnih podatkov otrok (imena in starosti življenjsko ogrožene 10-letne deklice, imena staršev, fotografije otrok, okolja, kjer živijo, podatkov o zdravstvenem stanju hospitalizirane deklice, problematičnem vedenju druge mladoletnice in njeni intimnosti, domnevno grozečem odvzemu otrok in drugih občutljivih osebnih okoliščin) ni bilo nikakršnega javnega interesa. Varuhov namestnik zato meni, da sta novinar in urednik kršila 20. člen kodeksa, ki novinarje zavezuje, da spoštujejo pravico posameznika do zasebnosti in se izogibajo senzacionalističnemu in neupravičenemu razkrivanju njegove zasebnosti v javnosti, poseg v posameznikovo zasebnost pa dovoljuje le, če za to obstaja javni interes. Kršila sta ga tudi zato, ker nista spoštovala člena v delu, ki pravi, da se mora novinar zavedati, da lahko z zbiranjem ter objavo informacij škodi posameznikom, ki niso vajeni medijske in javne pozornosti. V zvezi s tem členom pritožnik meni, da je objava tovrstnih podatkov škodljiva za varstvo koristi otrok, da jih stigmatizira, krepi predsodke in vzbuja nestrpnost proti Romom (ki naj bi slabo ravnali s svojimi otroki ali pa celo ogrožali varnost drugih otrok). Po mnenju namestnika Varuha je obravnavani prispevek primer zavestnega senzacionalističnega poročanja, namenjenega vzbujanju pozornosti s skrajno občutljivo temo. O senzacionalističnem poročanju priča na primer podnaslov: »(…)Kdo je opil desetletno poglavarjevo hčer Sabino, ki je imela v krvi 1,8 promila alkohola in so jo v kliničnem centru komaj rešili?” Jankovič in Bauer naj bi kršila tudi 21. člen, ki novinarje med drugim zavezuje, da so pazljivi pri omembi imen storilcev, žrtev in njihovih svojcev v poročilih o nesrečah in predkazenskih postopkih. V omenjenem primeru je po mnenju namestnika Varuha šlo za hudo nesrečo, potencialno družinsko tragedijo (če bi do odvzema otroka prišlo), in za predkazenski postopek, v katerem je razkrivanje podatkov o domnevnih storilcih in žrtvah še posebej občutljivo. “Vsakomur, ki ima vsaj minimalen uvid v vsebino pravnega reda, bi moralo biti jasno, da so (sodni) postopki, ki zadevajo varstvo koristi otrok, praviloma zaprti za javnost. Pritožnik v danem primeru ne vidi nobenega razloga, da bi morala biti javnost obveščena o opitosti maldoletne deklice,” je pritožnik zapisal v pritožbi. 22. člen naj bi omenjena kršila, ker nista upoštevala, da mora novinar pri zbiranju informacij, poročanju ter prenašanju izjav o otrocih in mladoletnikih ter tistih, ki jih je doletela nesreča ali družinska tragedija, pokazati posebno obzirnost. Pritožnik meni, da je šlo v navedenih primerih za primer posebno hude in predvsem zavestne kršitve 22. točke Kodeksa. Novinarji in uredniki (v tem in drugih obravnavanih primerih) po mnenju pritožnika pred objavo niso niti poskusili pretehtati vseh relevantnih interesov in pravnih koristi prizadetih, čeprav bi imeli na podlagi vseh okoliščin za to še posebno veliko odgovornost in bi morali pokazati posebno poklicno skrbnost. Zato je prispevek, ugotavlja namestnik Varuha, mogoče označiti tudi za brezobzirno izkoriščanje otrok in celo nasilje nad otroki.
Jaroslav Jankovič in Marjan Bauer na pritožbo nista odgovorila.