Blaž Zgaga proti Tomažu Rancu (Sonji Ploj Ratajc)


Prispevek_Zgaga

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Vili Einspieler (predsednik), Gojko Bervar (podpredsednik), Ranka Ivelja, Nada Ravter, Špela Šipek, Davorin Koron (člani) je na seji 3. julija 2008 v primeru Blaž Zgaga proti urednici Sonji Ploj Ratajc in odgovornemu uredniku Tomažu Rancu (Večer) razsodilo, da sta urednika kršila Kodeks novinarjev Slovenije.


Primer: Blaž Zgaga proti Tomažu Rancu (Sonji Ploj Ratajc)

Blaž Zgaga je v pritožbi zoper odgovornega urednika Večera navedel primer nepooblaščenega posega v svoje besedilo. V komentarju objavljenem 16. aprila 2008 o nakupu oklepnikov Patria so stavek: “Vse bolj je videti, da je tako imenovani “posel stoletja” v resnici “prevara stoletja”, ki jo bodo davkoplačevalci plačevali še desetletja”, brez vprašanja, kaj šele soglasja spremenili v vprašalno obliko: “Se lahko izkaže, da je tako imenovani “posel stoletja” v resnici “prevara stoletja”, ki jo bodo davkoplačevalci plačevali še desetletja? Poleg tega so mu spremenili tudi zadnji stavek besedila, ki je zdaj zapisan v obliki v kakršni ga sam nikoli ne bi zapisal. Ker kljub poizvedovanju ni izvedel, kdo je posegel v njegovo besedilo, se je na NČR pritožil zoper odgovornega urednika Večera zaradi kršitve 25. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

NČR je dobilo odgovor Večera, pod katerim je poleg urednikov Slavka Vizoviška in Tomaža Ranca podpisana tudi urednica v desku Sonja Ploj Ratajc, ki se je identificirala kot avtorica posega v komentar. V njem urednica pravi, da je po ponovnem branju besedila, ki je prispelo po elektronski pošti, ocenila, da avtor v prvem primeru ni upošteval določb tretje točke Kodeksa novinarjev Slovenije, da mora avtor, kadar objavlja nepotrjene informacije ali ugibanja na to opozoriti, po njenem mnenju v času objave članka še ni bilo dovolj elementov za tako trditev. S postavitvijo stavka v vprašalno obliko, so po njenem časnik obvarovali pred kršitvijo kodeksa. Popravek po mnenju vseh treh urednikov v ničemer ne spreminja smisla celotnega komentarja.

Blaž Zgaga opozarja, da to ni prvi primer posega v njegovo besedilo in da so tako uredniško politiko izkusili tudi drugi Večerovi novinarji.

SKLEP:

Urednica Večera Sonja Ploj Ratajc in odgovorni urednik Tomaž Ranc sta kršila 25. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev:

25. člen kodeksa ne pušča nobenih dvomov. V celoti se glasi:

Nihče ne sme brez soglasja novinarja pomensko spremeniti ali predelati njegovega izdelka. Novinar ima pravico podpisovati svoje prispevke. Ni ga mogoče podpisovati brez njegove vednosti ali proti njegovi volji.

Z drugimi besedami – brez novinarjevega soglasja njegovega teksta ne mora spremeniti nihče, niti odgovorni urednik. Lahko ga zavrne, lahko od novinarja zahteva bistvene popravke, a brez njegovega soglasja besedila, v katerem je katerikoli od urednikov spremenil pomen, ne sme objaviti, še manj pod avtorjevim imenom. Gre za eno najpogostejših zlorab v urednikovanju današnjih medijev, ki jo uredniki pogosto opravičujejo s časovno stisko, a v dobi komunikacijske revolucije je vsak avtor sorazmerno preprosto dosegljiv. V tem primeru pa uredniki Večera niti ne navajajo, da bi se z avtorjem poskušali posvetovati. Zato NČR stoji na stališču, da je vsakršna taka praksa nedopustna. Ker pa gre v tem primeru povrh vsega še za komentar, v katerem avtor najprej navede dejstva, na podlagi katerih lahko bralec sam preceni, ali je trditev (še vedno ublažena z: “vse bolj je videti”…) verjetna, je poseg v besedilo, ki izraža avtorjevo mnenje, še toliko manj umesten, oziroma za uredniško prakso tudi nevaren. Ob tem pa uredniki celo zatrjujejo “da v času objave članka še ni bilo dovolj elementov za tako trditev”, s čimer posredno priznavajo, da zdaj taki elementi obstajajo, torej so po tej logiki naredili tudi profesionalno napako, saj so omilili avtorjevo pravilno sklepanje.

NČR ugotavlja, da je Sonja Ploj Ratajc kršila 25. člen kodeksa, ker pa je za vse objave odgovoren tudi odgovorni urednik, je 25. člen kršil tudi Tomaž Ranc.


Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen, in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeležence v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

V Ljubljani, 3. julija 2008

Vili Einspieler

Predsednik Novinarskega častnega razsodišča