Marja Zalokar-Hrovatin in Bojana Caf proti Damijani Žišt (Večer)


Prispevek_Zist

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Vili Einspieler (predsednik), Peter Jančič, Ranka Ivelja, Mojca Pašek, Brigita Mohorič in Davorin Koron, je na seji 7. decembra 2006 v primeru Marja Zalokar-Hrovatin in Bojana Caf proti Damijani Žišt, novinarki Večera, presodilo, da je novinarka kršila Kodeksa novinarjev Slovenije.


Primer: Marja Zalokar-Hrovatin in Bojana Caf proti Damijani Žišt

Po mnenju pritožnic je novinarka v članku Zlorabljena otroštvo in mladost (Večer, 20.4.2006) kršila 20. in 22. člen kodeksa. 20. člen naj bi kršila, ker ni spoštovala pravice do zasebnosti posameznikov, ki jih omenja v članku. Po mnenju pritožnic je novinarka v članku sicer izpustila ime in priimek (ne zapiše niti začetnic), toda navedla je dovolj drugih okoliščin, da jih lahko sosedje in znanci prepoznajo (starost storilcev in žrtev, njihovo duševno stanje, kraji bivanja, sorodstvene in rejniške vezi, izobrazba, nagnjenost k alkoholizmu in nekatere druge okoliščine). Pritožnici menita, da javnost sodnih obravnav še ne pomeni tudi javnega interesa za poseganje v posameznikovo zasebnost. Objava podrobnosti o družinskih razmerah in obravnavanih dejanjih lahko zelo škodi kasnejšemu vključevanju žrtev, storilcev in drugih udeležencev teh dejanj v domače okolje; deležni so lahko neprimernega in žaljivega vedenja , pa tudi nadlegovanja. Novinarka se po mnenju pritožnic ni zavedala, da lahko z zbiranjem ter objavo informacij škodi posameznikom, ki niso vajeni medijske in javne pozornosti. 22. člen pa naj bi novinarka kršila, ker v članku ni izkazala obzirnosti pri poročanju ter prenašanju izjav o otrocih in mladoletnikih tistih, ki jih je doletela družinska tragedija, in osebah z motnjami v duševnem razvoju, saj „faktografsko popisuje podrobnosti njihovih družinskih razmer, duševnih stanj in dejanj, ki so jih storili ali so bila storjena nad njimi“. Otroci in mladoletniki z motnjami v duševnem razvoju in drugi udeleženci v družinskih tragedijah se po mnenju pritožnic ne smejo počutiti prizadeti, ko preberejo članek o sodni obravnavi spolne zlorabe ali drugega kaznivega dejanja nad seboj v dnevnem časopisju. Takšni članki pomenijo pravzaprav ponovno zlorabo zlorabljenih otrok in drugih žrtev. Pritožnici sta pritožbi priložili še več drugih člankov Damijane Žišt, v katerih naj bi prav tako kršila navedena člena. Menita tudi, da ta dva člena kršijo tudi drugi novinarji, ko obravnavajo sodne postopke, ovadbe ali samo sume v zvezi s kaznivimi dejanji nad otroki in mladoletniki ter spolnimi zlorabami odraslih.

Damijana Žišt je v svojem odgovoru očitane kršitve zavrnila. Med drugim je zapisala, da ni razkrila niti imen niti kraja bivanja. Starost obtoženca in oškodovanje ter družinsko razmerje je navedla, ker je to element kaznivega dejanja, ki je predmet kazenske obravnave in sodbe. Zatrjuje, da v svojih člankih mnoge podrobnosti zaradi pietete do žrtve izpusti. Zapisala je tudi, da je razglasitev sodbe javna (k njej sodi tudi ustna obrazložitev sodbe), kar pomeni, da novinarji na sodišču izvedo podatke z vsemi umazanimi podrobnostmi o obdolžencu in o žrtvi. Po mnenju novinarke je pomembno, da mediji poročajo o tovrstnih sodbah, saj s tem vplivajo na to, da je več prijav žrtev spolnega nasilja, več procesov in več sodb.

SKLEP:

Damijana Žišt je prekršila 20. in 22. člen kodeksa Novinarjev Republike Slovenije.


Obrazložitev:

NČR je ocenilo, da je novinarka kršila 20. člen Kodeksa novinarjev Slovenije z navajanjem podrobnosti iz katerih lahko sosedje, prijatelji in znanci ugotovijo identiteto žrtve, ki je mladoletna oseba. Žrtev je bila na ta način še enkrat zlorabljena kot nastopajoča v novinarski zgodbi. Za kršitev je po mnenju NČR šlo tudi zato, ker je novinarka v članku Zlorabljena otroštvo in mladost z objavo navedbe kraja, v katerega okolici žrtev živi, s konkretnim in nazornim opisom družinskih razmer, dejanj obtoženega, zaradi katerih je trpela žrtev, in natančnim opisom sorodstvenih razmerij neupravičeno razkrila njeno zasebnost v javnosti. NČR meni, da bi zasebnost žrtve v prvi vrsti moralo zaščititi sodišče, ki prav zaradi tega v takih primerih sojenje praviloma zapre za javnost, vendar pa dejstvo, da se s podrobnostmi primera novinar/novinarka lahko seznani ob izreku sodbe, te(ga) ne more odvezati odgovornosti pri poročanju. Ali je novinarka za podrobnosti, ki jih je navedla o primeru, res izvedela na sodišču, NČR ni moglo ugotoviti, saj je Okrožno sodišče v Ljubljani na poizvedovanje sporočilo:

“Sodniki pri razglasitvi sodbe vselej ravnajo po pravilih, ki jih določa IV. odstavek 360. člena Zakona o kazenskem postopku. Po zakonu je razglasitev sodb javna. Ne glede na to, ali je bila javnost z glavne obravnave izključena, se izrek sodbe vselej prebere na javnem zasedanju. V izrek sodbe niso vključeni osebni podatki obsojenca, so pa vključeni le nekateri podatki oškodovanca, in sicer le tisti, iz katerih izhaja starost oškodovanca. Po istem členu lahko senat odloči ali naj se in v kakšni meri javnost pri razglasitvi razlogov sodbe izključi. V tem delu pa obrazloži, zakaj je senat določeno odločitev sprejel.

Razglasitve sodb so ustne, tako da zapisnikov, iz katerih bi bilo razvidno, kaj točno je bilo na razglasitvi povedano, ni. To je tudi razlog, da vam vsebine razglasitve v tem konkretnem primeru ne moremo sporočiti.”

Po mnenju razsodišča je novinarka v omenjenem članku kršila tudi 22.člen kodeksa, ker ni pokazala dovolj obzirnosti pri zbiranju informacij in objavi, glede na to, da je šlo za mladoletno žrtev spolnih zlorab in nasilja. NČR soglaša, da je pomembno, da mediji poročajo o sodnih procesih, tudi ko gre za huda kazniva dejanja s področja spolne nedotakljivosti in družinskega nasilja, toda to morajo storiti tako, da zavarujejo žrtev pred ponovnim bolečim javnim razkrivanjem in prepoznavanjem v lokalnem okolju ter podoživljanju prestanega trpljenja zaradi prenazornih in s tem senzacionalističnih opisov kaznivih dejanj in drugih okoliščin.


Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen, in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeležence v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

V Ljubljani, 7. decembra 2006

Vili Einspieler

Predsednik Novinarskega častnega razsodišča