Stališče NČR DNS in SNS
Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Tatjana Pirc (predsednica), Irena Brejc, Katarina Vučko, Sonja Merljak Zdovc, Urban Červek in Ranka Ivelja (člani in članice), je na seji 30. septembra 2021 v primeru Zveza Sonček proti novinarju Reporterja Nenadu Glücksu, razsodilo, da novinar ni kršil Kodeksa novinarjev Slovenije.
Primer: Zveza Sonček proti novinarju Reporterja Nenadu Glücksu
Zveza Sonček, Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije so.p., v imenu zveze njen direktor Iztok Suhadolnik (v nadaljevanju tudi direktor, pritožnik) v pritožbi piše, da je po njihovem mnenju novinar tednika Reporter Nenad Glücks v članku z naslovom »Zveza Sonček zakoncev Suhadolnik«, ki je bil 19. julija 2021 objavljen v reviji Reporter, kršil 17. člen Kodeksa novinarjev Slovenije, ker je neupravičeno razkrival osebne podatke zaposlenega v Zvezi Sonček. Novinar je namreč direktorju Zveze Sonček Suhadolniku pred objavo članka v Reporterju zastavil vprašanje, ali je imel omenjeni posameznik v času, ko so ga zaposlili, v svoji kazenski kartoteki evidentirano kaznivo dejanje, zaradi česar ga ne bi smeli zaposliti. Direktor je, kot piše v pritožbi, novinarju pojasnil, da v razpisnih pogojih za to delovno mesto ni bilo navedeno, da je treba predložiti potrdilo o nekaznovanosti. Pritožnik še piše, da mu je kandidat pred sklenitvijo delovnega razmerja sam razkril podrobnosti o kaznovanosti. Direktor Zveze Sonček pa je od kandidata, ki je sicer izpolnjeval vse razpisane pogoje, zahteval, da mu predloži potrdilo/izpis iz kazenske evidence, da bi se prepričal o resničnosti njegovih navedb. V pritožbi ob tem dodaja: »Na podlagi vseh zbranih obvestil in potrdil je direktor presodil, da je kandidatovo ravnanje zaupanja vredno …«
Pritožnik še navaja, da novinar v članku ni navedel imena in priimka zaposlenega, a navaja možnosti, na podlagi katerih je po njegovem mnenju mogoče ugotoviti, za koga gre, zato so v Zvezi Sonček prepričani, da v tem primeru javni interes ne pretehta nad spoštovanjem zasebnosti zaposlenega. »Novinar bi se moral zavedati svoje odgovornosti in razmišljati o škodi, ki jo lahko z objavami in razkrivanjem zasebnosti povzroči posamezniku,« piše v pritožbi.
Novinar Nenad Glücks se je sicer odzval, a na konkretni očitek, da je kršil v pritožbi navedeni člen Kodeksa novinarjev Slovenije, ni odgovoril.