Varuhinja človekovih pravic proti Sebastijanu Ozmecu, Boštjanu Celcu in Marjanu Bauerju (Sl. novice)

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Vili Einspieler (predsednik), Brigita Mohorič, Mojca Pašek Šetinc, Ranka Ivelja, Nada Ravter, Alma M. Sedlar, Špela Šipek (člani) je na seji 19. junija 2008 v primeru Varuhinja človekovih pravic proti novinarjema Sebastijanu Ozmecu in Boštjanu Celcu ter odgovornemu uredniku Slovenskih novic Marjanu Bauerju razsodilo, da so novinarja in urednik kršili Kodeks novinarjev Slovenije.

Primer: Varuhinja človekovih pravic proti novinarjema Slovenskih novic Sebastijanu Ozmecu in Boštjanu Celcu ter odgovornemu uredniku Marjanu Bauerju

Varuhinja človekovih pravic novinarju Sebastijanu Ozmecu in uredniku Marjanu Bauerju v člankih Javni protest za Tadeja in Davida (11.11.2007) in Tadej in David žrtvi trgovanja? (13.11.2007), objavljenih v Slovenskih novicah očita, da sta kršila 2., 20. in 22. člen Kodeksa novinarjev Slovenije. Kršitev istih členov kodeksa očita tudi novinarju Boštjanu Celcu in urednik Marjanu Bauerju v prispevku z naslovom Pri Zrnečeveih ju čakaju copati, ki je bil v Slovenskih novicah objavljen 14. novembra 2007.

Slovenske novice so v seriji člankov pisale o zgodbi dveh mladoletnih otrok, ki sta pred letom ostala brez staršev, potem ko je oče pred njunimi očmi ubil njuno mamo in potem še sebe. Socialna služba je otroka že mesece pred objavo člankov dodelila rejniški družini, in ker sorodniki, pri katerih sta otroka živela, otrok niso želeli predati rejnikom, je center za socialno delo poslal svoje predstavnike v šolo, kjer so otroka prevzeli med poukom; prišli so v spremstvu policije.

2. člen je novinar Sebastijan Ozmec po mnenju varuhinje kršil s tem, da je v članku z naslovom Javni protest za Tadeja in Davida zapisal hude obtožbe, in sicer da so »v razred vpadli oboroženi policisti in brez besed odpeljali dva izmed njih«, pri čemer novinar ni poskušal pridobiti mnenja strani, na katero se hude obtožbe nanašajo, to je centra za socialno delo in policije. Če bi mnenje poskušal pridobiti, bi ugotovil, da so dogodki potekali popolnoma drugače. Po navedbah pritožnika novinar tudi ni preveril ravnanja varuhinje, pa ji kljub temu očita, da »je do sedaj zgolj pasivno opazovala kalvarijo dveh mladoletnikov«. Za očitano kršitev 2. člena sta po mnenju varuhinje odgovorna oba, novinar in urednik.

20. in 22. člen sta bila po mnenju pritožnika kršena zato, ker novinarja v člankih razkrivata osebne podatke otrok, kot so ime, starost, fotografijo, imena staršev in okolje, v katerem sta živela. Imeni mladoletnikov sta navedeni že na naslovni strani.

Slika mladoletnikov je bila objavljena tudi v članku Pri Zrnečevih ju čakajo copati avtorja Boštjana Celca, prav tako njuni imeni ter kopija zasebne pošte enega od mladoletnikov, kar po mnenju varuhinje pomeni kršitev 22. člena kodeksa, saj sta otroka po njenem mnenju v navedenih člankih brezobzirno zlorabljena zgolj kot objekt senzacionalističnega poročanja.

Novinarja in urednik na pritožbo niso odgovorili.

SKLEP:

Novinarja Sebastijan Ozmec in Boštjan Celc ter urednik Marjan Bauer (Slovenske novice) so kršili 2., 20. in 22. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev:

Obtožba, da je otroka odpeljal oboroženi policist, ne drži, saj po trditvah varuhinje, oboroženi policist sploh ni imel stika z otroki, ampak je počakal zunaj. Novinar navaja le obtožbe civilne iniciative o tem, da gre za zlorabo institucije centra za socialno delo in policije, medtem ko dogajanja pri omenjenih ni preveril. Če bi novinar takoj pridobil njihovo mnenje, ki predstavlja potek dogodkov bistveno drugače, bi lahko bralci samostojno odločali o tem, kateri različici bodo verjeli.

Novinar je preveril informacije naslednji dan. Poskušal je dobiti ravnatelja šole, ki je odšel na dopust, govoril je z ministrico za delo, ki je povedala, da so že pred časom nad centrom zaradi občutljivosti zadeve izvedli nadzor, ki ni pokazal nobenih nepravilnosti in da bodo nadzor opravili tudi v tem primeru, s predstavniki policije, ki so povedali, da so postopek opravili po zakonskih pooblastilih ter direktorico centra za socialno delo, ki pravi, da otroci niso imeli nobenega kontakta s policijo, da sta otroka zdaj v varnem okolju in da se počutita dobro. Ničesar pa ne izvemo o novih obtožbah, ki jih v članku objavljenem 12.11.2008 navaja novinar Ozmec o tem, da so otroka rejnikom dodelili na podlagi znanstva vodje postopka Liljane Resnik, ki živi v Kamniku, od koder je tudi rejniška družina, ki je otroka vzela. Celo več, uvodni poudarki članka govorijo o tem, da je civilna iniciativa prepričana, da gre za trgovanje z otroki, direktorice centra ali vodje postopka pa o tem ne vprašajo ničesar. Čeprav je glede policijskih postopkov objavljen odgovor na članek iz prejšnjega dne to še ne pomeni, da je bilo zadoščeno 2. členu, ker je očitna praksa Slovenskih novic, da v članku tekočega dne objavi le eno stran na določeno temo oziroma hudo obtožbo, odziv obtoženega pa išče novinar šele naslednji dan, kar mu zagotavlja sočno nadaljevanje zgodbe. 2. člen določa, da na hude obtožbe odziv novinar skuša pridobiti pred objavo članka, zato NČR meni, da so novinarja in urednik kršili 2. člen kodeksa.

20. člen so novinarja in urednik kršili z objavo osebnih podatkov mladoletnih otrok, poseg v posameznikovo zasebnost je dovoljen, če gre za javni interes. V tem primeru javnega interesa ni bilo, oziroma bi bil namen dosežen tudi brez objave osebnih podatkov. Fotografija je bila objavljena sicer tako, da se oči ni videlo, a vendar je kombinacija osebnih imen, fotografije in kraja bivanja preveč določna. Tako je bila mladoletnim otrokom narejena večja škoda kot korist, saj sta v družbi prepoznana in stigmatizirana s tragično izkušnjo.

22. člen so novinarja in urednik kršili, ker niso bili dovolj obzirni pri poročanju in objavi fotografij ter prenašanju izjav o otrocih in mladoletnikih, tistih, ki jih je doletela družinska nesreča ali družinska tragedija. Ne le, da so objavili podrobnosti o identiteti otrok, objavili so celo pismo enega od njih.

Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen, in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeležence v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

V Ljubljani, 19. junija 2008

Vili Einspieler

Predsednik Novinarskega častnega razsodišča